Pečenje kostanjev
Hej. Najprej se moram zahvaliti, da ste povedale, da pečete kostanj v pečici. Speče se res enkratno. Razen tistih, ki so zanič, se vsi zelo enostavno lupijo. Je pa še ena pomembna stvar: kako jih prerežeš. To sem vpašala pri kiosku in so mi ljubeznivo pokazali. Z ožjo olfo – zelo oster nož s klino, ki jo poljubno daljšaš – ven gleda samo najmanjša možna konica, s katero prerežeš samo zunanjo in notranjo lupino. Torej: narezane kostanje dam v kozico, v hladno pečico, jo vklopim na 200 oC, za cca 40 do 50 minut. Zadnih 10 minut vklopim še zgornji “žar”, kostanji na rezu lepo pokažejo notranjost, ko jih pričneš lupiti, je treba ohraniti toploto. Jaz jih zavijem v dve kuhinjski krpi in vse skupaj postavim v skodelo, ob lupljenju in okušanju uživam. Ker niso črni, tudi roke niso umazane. Veliko užitka pri peki kostanja želi Mica.
Živjo!
Jaz ga pečem takole: 1. pečico vklopim do konca (250°C) in sicer zgornje in spodnje grelo 2. na rešetko od pečice zlagam kostanje, ki jih zarežem
(zareza z nožem na trebuhu) 3. ko je pečica segreta (se izklopi lučka) vstavim rešetko s kostanji na sredino pečice in pečem 30 minut (debelina kostanjev je taka da ne gre skozi reže rešetke) 4. pečene (če nisem prepričana preverim – narejeni so ko se lupijo, pa ne smejo biti pretrdi) poberem v kozico, vendar ne pokrivam s krpo, ker se lupina ne sme omehčati, ker se potem težko lupi (obratno kot če ga pečemo na plati).
Ta način uporabljamo odkar ne pečemo več na plati od štedilnika na drva.
Je boljši ker ni potrebno več obračat, pa še črnih prstov ni. Vzdušje in vonj pa še vedno ostaneta!
Lp
No, jaz jih pa vedno dam v casopisni papir, kot so lani pokazali na TV. Nimam tezav z lupljenjem. Pecem v pecici ( predogreto); smo pisale nekaj dni nazaj. Tisto vmesno skropljenje z vodo je tudi uspesno.
Mica, za navodilo z nozem – hvala ! Ideja je prima.
Veliko uzitkov; danes sem kupila marone. Lp
Babi, živjo. Kot vidiš, se večkrat kaj novega zve. Vem, da smo se lani pogovarjali, kako kostanje olupiti, da jih potem daš peči v Martinovo raco ali gosko in kuhat v rdeče zelje, pa ne znam najti v iskalniku. Menda je nekakšen postopek v mikrovalovni pečici. Glede zarezovanja lupine kostanjev pa tole: res se olupi samo zgornja in spodnja lupina, če jo stisneš med dvema prstoma, kar poči, seveda, če so kostanji zdravi in v redu. Če pa je kostanj “kaz’n” (gnil, pokvarjen, neprijetnega okusa, črn – ne vem kako bi ga drugače opisala) se lupina ne da lepo olupiti. Ko sem videla prve marone v Lj. na tržnici v BTC, je bil po 1.500,- tolarjev, a sem si privoščila. Babi, do kdaj ga bo možno kupiti v Italiji, če veš? Lep pozdrav Mica
Hej!
Da, tisti crvivi se tudi pri najboljsem kostanjarju ne dajo olupiti :((
Mica, mislim, da jih v Italiji prodajajo se ves december. Za Miklavza gotovo, ker jih vedno pecejo na Miklavzevem sejmu.
Joj, Andrejev sejem v Gorici ( konec novembra) je bil raj mojega otrostva.
Oce se je enkrat tako trudil, da bi zadel v cilj, ker sem hotela prav doloceno puncko ( bambolo). Pa je vse drugo, kar se pogledala nisem. Trma in solze!
Na koncu mu jo je sejmar prodal:))
Miklavzev sejem v Trstu pa je bil raj za hcerko. Ponavadi je brila burja, a se nismo dali:)
Primorke, kaj niso taki sejmi krasni?
Na zahodu nic novega – toplo, pretoplo. Burja, kje si? Lp Babi
Ja Babi, sejem sv. Andreja tudi meni vedno budi lepe spomine na otroštvo. Kako smo vedno zmrzovali…Tudi jaz sem si želela eno “bambulo”. Pa je tudi mi nismo zadeli.
Mi gojimo tradicijo naprej, tako sem tudi jaz vozila otroke na “karočke” in sedaj moji otroci to delajo enako s svojimi otroci.
Pa da veš, še vedno redno vsako leto grem na sejem tudi jaz. Saj ne zaradi nakupa, ampak zaradi spominov in da pojem eno “fritelo” in mandulat.
Ko bom letos v Gorici se bom gotovo spomnila tudi nate.
LP od none Karoline
Babi, ko boš v Gorici, bi bila zelo vesela, če bi šli skupaj na eno kofe, da bi skupaj obujali spomine na briške korenine. Pa moja 9-letna hčerka bi tudi rada videla Babi, ki je njeno mamo popolnoma obsedla s kuhanjem in pečenjem, da se je tega nalezla celo ona in si pri svojih rosnih letih že zapisuje recepte v svoj zvezek.
Hej obema !
Ko bom prisla, bom sporocila,da bomo popile eno kofe in ksno rekle. Se ze ucim govoriti po domace:))
Andi, tvojo pupko pa res pohvali!
Vnuk ne je veliko, toda TV oddaje o prehrani rad spremlja in potem tudi poskusa skuhati ali pa mami fehta, naj mu to naredi. Najbolj ga potegne eksotika.
Lep pozen pozdrav s tople obale ( imam vsa okna odprta) Babi
Za vse tiste, ki se vam ne ljubi preveč lupiti kostanja vam povem, kako se jaz hitro znebim ‘nadležne kostanjeve lupine’.
Kostanje lepo zarežem (kot za pečenega), pečico ogrejem na 200 st. in vanjo postavim kostanje. Ko se začnejo ‘odpirati’ jih postopoma jemljem (pest po pest) iz pečice in oluščim (lupina gre lepo stran). Tak kostanje je pečen le od zunaj, znotraj je še skoraj surov. Medtem zavrem vodo dodam nekaj cimeta, vanilije in malo sladkorja ter ga kuham (olupljenega, pol pečenega) še 5 do 10 min. Odcejenega dam na krožnik, z njim pa v nadaljevanju lahko počnete praktično vse (kostanjev pire, sladice, torte, nadevi…), najbollje pa ga je še toplega pojesti, recimo s stepeno sladko smetano in brusnično marmelado…
Poizkusite, stvar ne zdrži dolgo na krožniku, ker je predobra, kostanj pa je fino čvrst, brez lupine, cimet in vanilija pa mu dasta (za moje pojme) še boljši okus!!!
Dober tek!
Forum je zaprt za komentiranje.