Krušna peč
Ja vse v lončenih loncih. (Vse je od pradedka in prababice). Nikoli ne pokrivaš lončenih loncev, če kuhaš v njih. (Saj veš, to so tisti trebušasti lonci, ki jih v peč nakladaš z burklami – posebne kovinske vilice z dolgim ročajem) Eni so še zvezani z žico. Predvsem tisti večji, da zaradi vročine niso popokali. Tudi lončeni pekači morajo biti oblikovani tako, da jih lahko držiš z burklami.
Pizzo sem pekla v kovinskem nizkem pekaču (iz štedilnika). Glede temperature??? Za kuhanje, peko kruha in peciva je takrat taprava, ko ni več hudega ognja (ali pa ga moraš umakniti v en kot). Žerjavico umakneš (z leseno grebljico) in če na tla, kjer boš pekla vržeš malo moke – ta ne sme kar zgoreti ampak se mora počasi rumeno obarvati. (Glej z baterijo)
Če imaš navaden štedilnik na elektriko in navadne lonce, je čas kuhanja približno enak. Npr krompir daš v posodo, zaliješ z vodo (ne do vrha, da ne kipi in lonec potem ne poči), malo bolj k žerjavici (ne na žerjavico!!), ko zavre, ga daš malo bolj na stran, da počasi vre. Kuha se pol ure. (cca krompir v olupkih)
Meso smo pekli v lončenem pekaču ali železnem. Meso nasoliš in ga daš v peč. Večkrat ga poglej in po potrebi obrni. Lahko tudi malo zaliješ z vodo. Pečeno je takrat ko gredo vilice lepo v meso in se ven ne pocedi kri.
Juho kuhaš tako, da daš vse sestavine v lonec (meso+zelenjava) zaliješ z vodo in soliš. Počakaš da zavre, nato spet malo na stran da čisto počasi vre. Kuhaš cca 2 uri. (odvisno od mesa)
Edino kruh smo pekli direktno na tleh (brez posod). Tu rabiš malo več spretnosti, ker ga moraš dati na pometena tla (posebna metla narejena iz koruznega ličkanja in malo vlažna) in z lesenim loparjem ga vstavljaš v peč. Temperaturo preveriš z moko. Enkrat vmes kruh obrneš (zarotiraš, ne okrog obrneš) da je tudi druga stran bližje ognju in se enakomerno peče.
Kuhanje in pečenje mesa se dela pri odprti peči. Pecivo in kruh pečeš v zaprti peči. (poseben pokrov s katerim se zapre kurišče, vendar tako, da ne zapreš pot dimu – pokrov je malo nagnjen)
Vse je stvar navade. V začetku se sliši komplicirano, vendar ko enrat obvladaš, ni tako težko. Malo spretnosti je potrebno z burklami, da lonec ne prevrneš ko ga jemlješ iz peči ali vstavljaš vanjo.
Lp, Ela S
Joj, Ela, s temle opisom si mi pa obudila spomine na mojo mladost in na mojo babico, ki je te zadeve obvladala “u nulo”. Vse je kuhala in pekla v krušni peči. Njen kruh je bil najboljši, kot pena. Na sredini je naredila luknjico in ga pomazala s stepeno jajčko. Pa mlečni riž, pečen v krušni peči – tista rjava, dišeča, hrustljavo zapečena smetana…. njammmm. Pa s tistimi vilami in omelom, kako je znala s tem… bila je majhna in drobcena, z ruto na glavi, potem pa je imela na vrhu glave na ruti velikokrat črno packo od saj, ko je te piskre “vsajala” v peč… kar solze so mi prišle v oči….
Forum je zaprt za komentiranje.