Zdravo-nezdravo
Ob temi o praženem krompirju mi je prišla res na misel ta dilema v smislu, koliko verjeti raznim raziskavam in “raziskavam”, ki enkrat neko prehrano prepovedujejo kot nezdravo, drugič pa ji najdejo same koristnosti. Mene je kakih 30 let nazaj strašno težilo, da so paradižnik proglašali kot rakotvoren. Jaz ga naravnost obožujem in ga vsako leto ogromno pojem – predvsem domačega od mojih rok pridelanega. Pa že takrat sem si rekla: pa četudi je nezdrav – jaz ga bom jedla, ker ga imam rada. Danes “trkam na les” še nimam raka, teorija okoli paradižnika pa je na moje veselje ravno obratna.
Ej, tudi meni se je takrat štorija o nesrečnem rakotvornem paradižniku vcepila v možgane. Bila sem bolj jezna kot zaskrbljena-kar nisem verjela in ga veselo uničevala naprej ob vsaki priliki. Res me zelo jezijo kvazi znanstveniki in razni revolucionarni članki, iz trte zviti, ki delajo zmedo med ljudmi.
Ga ni čez paradižnik- kar tako ali pa kako drugače.
Babi sem imela namen vprašat, kako je s tisto omako po tržaško…? Pr filanih paprikah ste jo omenili. lp
Hej, Bina! Cisto preprosto, samo malo potrpljenja. Zrel, po moznosti domac paradiznik, pol njegove kolicine cebule in potem klasika: najprej dusis cebulo- pocasi, pocasi, saj ves, kaj mislim; nato dodas olupljen, narezan , brez semen paradiznik in to kuhamo pocasi vsaj eno uro, z dodatki zacimb in veliko bazilike. Vsake toliko si vzamemo cas, da malo pomesamo in predvsem se nam ne sme muditi. Rabi svoj cas. Nic sladkorja( ce je paradiznik pravi), predvsem pa nic moke. Barva res rdeca – ne oranzna!
Tudi Mina si je privoscila k polnjenim paprikam tako omako.
Pozimi delam to s shranki iz zamrzovalnika. Nekaj plasticnih posod in jogurtovih lonckov sem napolnila samo z blansiranim( da se lahko olupi) olupljenim, nekaj casa odcejenim in na vecje luknje spasiranim paradiznikom- brez kuhanja. Najhitrjesi pripravek in zelo gost, ker je voda odtekla skoci cedilo. Vcasih potem pri kuhanju dodam malo vode.
Ko to pripravljam, kar z lico jem, tako je dobro.
Prijateljica ima zelo dober paradiznik. Velika razlika od kupljenega. Lp Babi
He, he,Marija, nikoli ne veš kaj vse je lahko res! Ko zacne zdravje škripat, škoduje vse, kar ti prej tudi na misel ni prišlo. In kar zdravi okrog ne verjamejo.
Babi, hvala. Nimam pogojev, da bi imela toliko paradižnika, le za sproti svežega. Zato ga navadno kupim čez mejo, predelam v paradižnikovo mezgo in shranim v steklenice in kozarčke. Uporabna ja za vse- pizze, golaže omake, a to le ni to, kar ste vi opisala. Poznam pa ta okus, mmm…
Sem se spomnila prizorov na TV- to je vsakoletna praksa,menda v Španiji?- kjer so polne ulice paradižnika in ga veselo mendrajo, teptajo, svinjajo…In pomislim, kako ga eni sploh nimajo, kako ga drugi plačujejo, kako je tako nespoštljiv odnos do hrane grozljiv…
Lep paradižniški pozdrav v neprijazen dan!
Bina, tudi sama se zgrozim ob tistih prizorih in obmetavanje s pomarancami me hudo razjezi.
Vceraj sem gledala oddajo o mladostnikih in motnjah prehranjevanja. Veliko koristnega sta strokovnjaka povedala glede hrane. Splacalo se je prisluhniti.
Bombardiranje z raznimi nasveti, kaj je zdravo, kaj ni…, razni trendi,da je mladostnik nekaj vreden, ce je vegetarjanec in podobno…vse to se kako vpliva na odrascajoco mladino.
Omaka je pa dobra:)) Lp Babi
Mogoče lahko ponovim na tem forumu sicer že objavljeno satiro na to temo, meni je ena najboljših. Pozdrav, Mimi
———-
Mire Štefanac: ZDRAVA PREHRANA
“Pravijo, da je med barvo avtomobila, ki ga nameravaš kupiti, ha, ha, in načinom smrti neka podobnost. Ne enega ne drugega si ne moreš izbrati. So seveda izjeme, le kje jih ni, moja družina sodi mednje. Ne glede barve avtomobila, pač pa glede načina smrti. Končali bomo, in to je dokončno odločeno, strašne smrti od lakote. Krivec naše tragedije so množična občila, od časopisov, revij, prek radia do televizije. Način naše kolektivne smrti je določila žena. V njeni naravi je, da se strašno rada izobražuje. Zlasti zdravstveno. Odkar doktor romani izhajajo bolj poredko, prebira in posluša vsa zdravstvena in prehrambena navodila po naših občilih. Žal se po njih tudi ravna.
Že dolgo je tega, kar smo v naši kuhinji odpovedali gostoljubje svinjski masti in kamu latem tudi izdelkom iz drobovine – zaradi vsebovanega holesterola. Zbogom, paštetice, krvavičke, pečeničke, slastna ocvrta slanina ter podobne dobrote. Potem je žena prebrala, da testenine redijo. Ker nesreča nikoli ne pride sama, je neki lump v ženski reviji pisal, da so paradižniki vir rakastih obolenj. Zdaj so iz naše mize izginili špageti a la karbonara, makaroni s paradižnikovo omako in še in še podobnih dobrot. Ko je neka baraba na televiziji očrnila še olje, češ da< je to počasi delujoči strup, smo presedlali na margarino. Toda ali ni vrag, da je nekdo v nekem članku ostro nastopil tudi proti slednji, ker da po škodljivosti ne zaostaja za oljem. Zdaj pražimo čebulo v vreli vodi. Uživanje jajc nam je zagrenil neki strokovnjak v tedniku, celo sol je pri kuhi domala prepovedal. Žena je z jedilnika sladostrastno črtala jajca, v mehko in v trdo kuhana, na oko in sploh. Solimo nič več, v silni želji po soli včasih ližem belo oblogo s cvetličnih lončkov.
Pred mesecem je prek televizije neko vegetariansko babše prepričalo ženo, da so vse oblike mesa v prehrani greh proti telesu in da so edina res zdrava hrana korenje, repa, zelje, solata in neškropljena jabolka. Sočasno je neki tip po radiu znanstveno razlagal, da so povrtnine dvorezen nož, da je njihova uporaba znanstveno vprašljiva, še zlasti če so uspevale na prsti, gnojeni z živalskim gnojem ali z umetnimi gnojili.
Zdaj so nam ostali še med, mleko in kruh. Vendar so nam v tedniku kaj kmalu dali vedeti, da med povzroča sladkorno bolezen, mleko da bojda lahko kruto poškoduje vranico, kruh pa da deluje podobno kot testenine.
V silni prehrambeni stiski se je žena s hčerjo zatekla h kamiličnemu čaju, k ovsenim kosmičem in na vodi kuhanem rižu, jaz pa k pivu in krompirju v oblicah. A se je že čez nekaj dni našel neki sadist, trdeč, da pivo povzroča protin, v krompirju pa da so odkrili nekatere strupene snovi, ki lahko usodno poškodujejo prostato. Za nekaj časa sem presedlal na vino in otrobe; ker pa vino uničuje jetra in ker ovseni kosmiči in otrobi po teoriji nekega zlikovca, objavljeni v dnevniku, zavirajo normalno delovanje hipofize, ne vemo več, kako in kaj.
Žena ima zdaj 35 kilogramov, hči kakšen kilogram več, sumiva, da nama občasno pobegne na kakšno zastrupljanje s pico, jaz pa sem vedno bolj podoben pokojnemu faraonu Ramzesu, potem ko so njegove ostanke zdravili v Parizu. Verna soseda je bojazni pred našim pogubljenjem poklicala duhovnika, ta je z ministrantom prizvončkljal in nas je hotel dati v poslednje olje. Tega pa ne, je z zadnjimi silami zatulila žena, brala sem, da je poslednje olje navadno rastlinsko olje in zato smrt za organizem.
Tako zdaj brez napotnice za prvi razred v onostranstvu čakamo zlakoteni, mumificirani, toda zdravi za odhod iz tega prehrambenega svinjaka.”
:)))
Sicer pa sem mnenja, da je nezdravo tudi zdravo v prevelikih količinih.
In mislim, da vsak posameznik ve kaj mu paše, po kateri hrani se dobro počuti in se tako tudi prehranjuje.
Jaz npr. ne jem mesa, ker ga tudi že kot otrok nisem imela rada, ampak takrat nisem mogla sama odločat, kaj bom jedla, zdaj pa lahko.
Lp, Maja
Pozdrav!
Če bi se človek ravnal po teh raznih znanstvenih raziskavah, bi prav lahko pričel bolehati za preganjavico…Mislim, da je prav, da ješ zmerno in resnično čimbolj preprosto, domačo hrano, s čim manj tistih štirih belih stvari: sladkorja, moke, masti, soli.
Ja tudi meni ni prav nič do smeha, ko gledam tisto obmetavanje s paradižniki. Zadnje čase se je med mladimi razpasla tudi moda obmetavanja s tortami…in to neke firme celo organizirajo za praznovanja rojstnih dnevov otrok, vsaj tako sem zasledila tu nekje na internetu. Grdo in nič zabavno, še manj pa vzgojno. Včasih so nas učili: Če košček kruha pade ti na tla, poberi ga, poljubi ga!
Hrano je treba spoštovati.
LP
Forum je zaprt za komentiranje.