Primerjava ali vecerno razmisljanje
Pred dnevi sem v bukvarni v Trstu prelistavala knjigo o znacilnostih it. kuhinje po pokrajinah skozi zadnji 2 stoletji – bolj primerjalna studija.
Postala sem pozorna na uporabo lesnikov, orehov, pinjol …pri pripravi
sladic, ker tudi sama delam najraje biskvite s tem, ne pa z moko.
Zlasti na goratem severu( Alto Adige-Sud Tirol) je veliko takih peciv, kjer ne zasledimo moke, ampak zmlete lesnike, kostanje…Kdor je bil v Dolomitih, je verjetno ze kdaj jedel tisto imenitno pecivo ” Brut e bon” (grdo in dobro)-samo zmleti lesniki in sladkor.
V knjigi lepo pove,da je bila pred 200 leti psenicna moka zelo draga,lesniki
pa so se ponujali po vseh obronkih gozdov,kostanj tudi.
Skoda, da so ljudje, ki so alergicni na psenicno moko ponavadi alergicni tudi na jedrca.
V predelih, kjer gojijo riz, uporabljajo za razna testa rizevo moko, saj so bile delavke na poljih placane v vecjem delu v naturalijah.
Porodila se mi je primerjava z danasnjo situacijo: jedrca so draga in moka v primerjavi z njimi poceni:)))
To sem napisala zgolj zaradi tega,ker me kuharske navade( in zakaj tako )po pokrajinah zelo zanimajo. In seveda, kako se marsikaj spreminja.
Pa se nauk zraven, da so ljudje znali iz narave povsod potegniti najboljse,kar mu je ta nudila in …preziveti ( tudi brez hipermarketov).
Mirno nocko Babi
Lepa primerjava, ki preide v prakso tudi doma, ko primanjkuje denarja. Trgovin se izogibaš kot hudič križa:) In odkriješ da je navaden krompirjev golaž (brez mesa) ali krompirjeva juha lahko zelo dober obrok. Delaš cimetove zvezdice iz orehov, ker so občutno cenejši kot mandlji,…. da je navadna voda zelo dobra (in zdrava) in se po njej veliko bolje počutiš kot po mehurčkastih pijačah (ki znajo biti zelo drage)
Lp, Ela S
Hej,Ela!
Tocno tako. Ko nalasc ne grem v tgovino in naredim kosilo s tem,kar pocistim v hladilniku in poiscem v shrambi, je mogoce najbolj okusno. Seveda se takrat se bolj potrudim,da mi fantazija dela. Por me vedno resi iz zadrege;z njim se da delati cudeze in s krompirjem seveda tudi.
Ne morem si kaj,da ne povem se tega. Pred tremi tedni je imela branjevka
uvozene spanske lepe cesnje po 4.800 sit za kg.Pa se je ocka 6 letnega
sina pohvalil, da mu jih je kupil cel kilogram. Njegovi strasi imajo cesnje,ki so dozorele kak teden kasneje. Mene je postalo sram ob njegovem pojasnjevanju, da otroku ne bi mogel odreci. Pomislila sem na vse tiste druzine, ki si sadja ne morejo privosciti, ker je tudi v sezoni predrago; vsaj na nasi trznici je tako!
Lep pozdrav Babi
Babi,
se popolnoma strinjam z vami. Mogoče, če mu jih je kupil namesto bonbončkov (katerih cena za kg se lahko ravno tako suče tu okoli), pa mu lahko vsaj malo oprostimo. Razlike v finančni moči se tako ne da odpraviti. Ljudje smo še vedno ljudje.
Mogoče samo kot nadaljevanje vaše misli:
Moja sodelavka nikoli ne zavrne prošnje tako imenovanih “klošarjev”, ki jih je kar veliko tu okoli nas. Vendar jim nikoli ne da denarja, temveč vedno kakšno jabolko, pomarančo, polovico sendviča… To mi je bilo tako všeč, da tudi sama sedaj storim enako, če le imam pri sebi vsaj “čigumi”. Zanimivo pa je, da čeprav so povečini hvaležni, se mi je že zgodilo, da je eden izmed njih ponujeno pomarančo pa zavrnil. Da tega pa ne potrebuje:))
LP Barb
Forum je zaprt za komentiranje.