Bučno olje
Zrezkov se nisem pekla z njim.Mi je pa slucajno zmanjkalo olja in sem zrezke za zar namocila v marinadi iz bucnega olja;potem na zar in ni bilo slabo.
V marinado z bucnim oljem dam tudi koscke fetke z zelisci (svetovano na tem forumu),kar je tudi dobro. Olivno olje se v hladilniku strdi,bucno pa ne.
Zdaj pa je tu spet vprasanje zdrave prehrane in olja.
Lp Babi
Dokler se nisem preselila s severovzhodnega dela Slovenije v Ljubljano, si sploh nisem znala predstavljati, da je lahko kakršnakoli solata narejena še kako drugače, kakor z bučnim oljem. Torej smo ga doma obilno uporabljali in izključno v ta namen. Se pa spomnim, da je stara mama mnogokrat poudarjala, naj steklenice z bučnim oljem ne puščamo na soncu, ker bi se le-to s segrevanjem pokvarilo. In ta njena trditev zagotovo drži, kajti na morju, kamor vedno nesem še steklenico pravega domačega bučnega olja, se mi je že zgodilo, da je postalo žarko že, če sem ga pustila na kuhinjski polici. Bi rekla, da ni primerno za kuhanje, ampak človek nikoli ne ve – počakajmo torej še na mnenje koga drugega.
lp
Modra
Tudi bučno olje se od bučnega olja močno razlikuje. Za solate ga uporabljam že zelo dolgo. Če je le možno, ga naročim iz Prekmurja, moram vedeti, da je dobro, dani mešano z belim oljem, kar zelo radi naredijo nekateri, in olje ni več dobro. Solata brez bučnega olja mi sploh ni več všeč. Sem pa enkrat poskusila speči postrvi na bučnem olju (delikatne, ker so bile malo predolgo v hladilniku), pa mi je bilo zelo žal (bile so premastne), pa še olje sem morala zavreči. Običajno jih spečem brez maščobe ali pa skuham na sopari. Naj vam povem še, kako lahko uporabite bučno olje. Bila sem prepričana (nekaj let nazaj), da bučno olje ni okusno na pradižniku. Pa me je sestra prepričala o nasprotnem. Paradižnik je narezala na rezine, ga narahlo posolila, posula z origanom in pokapljala z bučnim oljem, jaz ga še malo posujem s sveže mletim poprom. Če imam mozarelo, jo narežem poleg. Za mene je to najbolši narezek. Bučno olje in tudi bučne peške preprečujejo bolezni prostate. Lep pozdrav Mica.
Modra, prvi trenutek sem mislila, da berem svoj post. Jaz sem namreč enako prvič presenečeno ugotovila, da se solata lahko naredi tudi z belim oljem, ko sem iz Štajerske prišla študirat v Ljubljano. Eden najlepših spominov na otroštvo je vezan ravno na bučno olje. Prababica je posušila bučno seme, otroci smo ga s kolesi peljali do oljarne, zamenjali za sveže olje, doma nas je prababica že čakala z narezano čebulo in sveže pečenim kruhom iz krušne peči. V globok krožnik je dala veliko grobo narezane čebule, nalila bučnega olja kot juho, jedli smo vsi iz istega krožnika, tako da smo v krogu pomakali kruh. Kako je tisto olje dišalo…
Saj enkrat sem tole že napisala, pa nič ne škodi, če še enkrat. Bučno olje je res krasno.
Lp Mimi
Hej,Mimi in Modra!
Pri meni je pa obratno.Od otrostva me je spremljalo olivno olje.Otroci smo jedli najveckrat tako malico: na plaki popecene rezine domacega kruha,natrte s cesnom,pokapljane z olivnim oljem in zlica zmeckanega paradiznika. Med vojno je bilo to vir energije in verjetno tudi naravna zascita pred boleznimi;vsaj tako so trdile nona,teta in mama.
Ko sem prvic videla bucno olje,ki mi ga je domacega prinesla kolegica iz Prekmurja,sem imela cuden obcutek.Potem sem povonjala in na prigovarjanje moza tudi dala na topel fizol.Bilo je krasno. Lp Babi
Pekla z bučnim oljem še nisem, nisem ravno prepričana, da bi to šlo.
Ga pa obožujem na vseh solatah, ne samo na zeleni ali paradižniku. Tudi na zeljni solati ali pa fižolu…
Poskusite tudi narezano redkvico, malo posoljeno, mogoče še malo sesekljanega drobnjaka in pokapano z bučnim oljem :))
Ali pa skuto, dodana nasekljana čebula, malo mlete paprike (sladke ali ostre), po želji še malo smetane ter seveda bučno olje :)) In domač ržen kruh…tega se ne bi nikoli naveličala.
Pozdrav!
Izvedite enostaven preizkus:
-specite jajčko v bučnem olju in boste takoj videle, al vam je všeč al ne….tudi če vam ne bo, vam enega jajčka sigurno ne bo žal zabrisat….
Meni namreč je. To pa je tudi vse kar pečem z bučnim oljem.
Pred leti je bilo pri nas na solatah izključno le to olje, sedaj pa le redko. Smo presedlali na oljčno ali sezamovo.
A včasih bučno zadiši in zapaše.
Lep dan
No jajčka ne bo potrebno zavreči, ker bo zelo okusen, meni je le škoda bučnega olja za segrevanje. Vekijo boljši je na solatah, ni važno na kateri. Jeseni, ko na Štajerskem poberejo buče, ki so jih pridelali za pujse, poberejo ven peške (običajnoi ne golice), joh naložijo v pekač, posolijo in dajo v pečico, da se spečejo. Jaz temu pravim hrana za opice, ker se ne morem upreti semenkam in tudi nehati ne znam z luščenjem. Je zelo okusno. Letos sva z Jelko sklenili, da bova posadile le buče golice in prašičeve buče (semena v lupini), na njivo, ki jo je mislila že zapustiti. V oktobru pa na bučariado. Lep pozdrav Mica
O, Mimi, potem pa “esihflajš” tudi poznaš, kajne? Ljubljančanom je tuj in ga ne marajo preveč, tudi če jim ga pripraviš v bolj mili obliki.
Domnevam, da tudi pri vas niste bučnega olja uporabljali za kuho?
Nedolgo nazaj sem kupovala bučno olje na tržnici BTC. Ker je bil gospod iz Apač, sem si rekla, da od tam pa že mora biti ta pravo. Drznila sem si ga celo povohati (olje, ne gospoda 🙂 in bila kar zadovoljna. Toda doma me je čakalo presenečenje, kajti očitno ima gospod rokohitrske sposobnosti in je med zavijanjem steklenico zamenjal, kajti iz nje je dobesedno zaudarjalo po ripsovem olju.
Škoda, da si kmetje (če so res od tam) delajo tako slabo reklamo. Vem namreč, da bom odslej brez izjeme kupila bučno olje v Mercatorju, kadar bo moj dobavitelj iz Apač na dopustu.
Lep dan ti želim,
Modra
Ja, esihfleiš seveda poznam, z veliko čebule in bučnega olja, s kakšnim trdo kuhanim jajcem. Za druge, to je pokisana kuhana govedina iz juhe oz. “pokisano meso”. Danes so to samo spomini, otroci so vse drugačni kot smo bili mi (seveda tega ne jedo), utrip družinskega življenja je tudi drugačen. Včasih se sprašujem, kaj bodo ti otroci čez 40 let pripovedovali takratnim otrokom? Gotovo jim bo nekaj iz današnjega časa predstavljalo drage spomine…
Že filozofiram, lep pozdrav, Mimi
Pri nas imamo pa srečo….cca na mesec in pol se pripelje en gospod iz Prekmurja z domačim bučnim oljem (res božanskim!) ter različnimi mokami ter prodaja po hišah.
Hodi že vsaj 10 – 15 let, zelo prijazen, za večje količine se lahko še posebej dogovoriš. Pa še zelo praktično je, ker si ne rabiš delat velikih zalog – vedno pove vsaj okvirno, kdaj bo naslednjič prišel.
Pa se malo za dobro voljo. Primorcem se je barva zdela cudna in sumljiva,ker smo poznali samo rumena ali zelenkasta olja.
Anton Marti je po sluzbeni dolznosti moral tudi na Stajersko in v restaveraciji je natakarja prosil,naj mu na solato ne da tistega
“olio di macchina”. Tako je on piomenoval bucno olje. Ce bi ga pokusil,bi verjetno uzival v prefinjenem okusu. Lp
Forum je zaprt za komentiranje.