Maya May – odlični medenjaki

Draga Maya May in vse ostale,
moram sporočit da sem danes delala medenjake tem po receptu (avtor Maya May)

dosledno sem se držala vseh navodil in upoštevala tudi vse majine opombe, ki jih je po točkah napisala spodaj.
Le to nisem vedela kako naj dodam jajca – zato sem ločila beljak in ga stepla v sneg in nato dodala rumenjak. V to jajčno zmes sem nato dodala segret med z rjavim sladkorjem, premešala in postalo je lepo penasto.
Aja, in medu sem dala več, pa zato manj sladkorja (rjav sladkor)

Delala sem iz polovičnih količin in sem dobila skoraj 3 polne pekače, tiste velike za pečico. Ker niem imela pripravljenih začimb sem jih zamešala kar po svoje; piment, cimet, ingver, pomaranč. lupinica,…..dodala kandirano drobno zrezano mešanico sadja ter grobo zmlete mandlje namesto orehov, tako da so se še čutili koščki.
V 1/3 zmesi sem zamešala nekaj žlic kakava in tudi ti so bili odlični. Ravno prave velikosti so, če jih oblikujete v kroglice kot so orehi.
Oblivala jih nisem, ker z oblivi, predvsem sladkornimi , nimam dobrih izkušenj. Želela sem jih obliti s čokolado, pa se mi ni več dalo pacat :), sem preutrujena.
Resnično vam ne bo žal, če jih boste spekle, so res fino mehki in odlični. Svetujem pa , da res upoštevate temp. pečice in pečete raje kakšno minutko manj kot preveč. Meni se je prvi pekač skoraj malo preveč zapekel in so medenjaki hrustljavi, vsi ostali pa so bili OK – mehki, sočni,…..
Btw., se mi zdi da sem enkrat brala da medenjaki ostanejjo dlje časa sveži in in se ne posušijjo tako hitro, če jih oblijemo s sladkornim oblivom…je to res?? In ali naj bi joh res hranili v plastični dobro zaprti škatli in NE KOVINSKI???
Karkorkoli, če katera ve kako se streže stvarem s sladkornim ledom, bi jo prosil az kakšen nasvet in preizkušen recept (meni se vedno vse lepilo in sušilo ure in ure, …pa še kar ni bilo suho 😉

LP Zala

No kako smo usklajene:-) namrec tudi jaz sem jih delala ravno danes in tocno po tem receptu, s polovicno maso:-) Celo pekla sem jih malo predolgo, se mi zdi . Sladkorni obliv sem dala na polovico medenjakov , pa se se vedno susi, je vse lepljivo, pa tudi okus mi je dosti boljsi brez obliva.
Jih pa delam za darila, tko da tud mene zanima, kako naj jih shanim – zaenkrat so v plasticni posodi.
Disalo je pa cisto po Bozicu, se jih je ze zato splacalo delati!!!

Ali je katera preizkusila recept v rubriki medenjaki z jelenovo soljo. Nekoč sem jedla mašinske kekse z jelenovo soljo. Ali ima mogoče katera recept .

Pozdrav

janika

Tudi jaz sem jih pekla v soboto, le da sem belo moko zamenjala z rženo, dala 10 dag orehov in 10 dag mandljev ter 10 dag citronata.
Ravno tako kot Zala sem dala manj sladkorja (rjavega) in več medu.

En del pečenih medenjakov sem prelila z limoninim ledom in en del s čokolado.
Rezultat je bil odličen!!!

Tudi jaz jih priporočam!

Hej,Janika! Napisala sem ze recept za piskote(ne medenjake) z jelenovo soljo,pa mi ga ne najde. Tudi sama sem jih veckrat delela prav na mesoreznici z nastavki.
Medenjaki se praviloma delajo z jelenovo soljo,ki jo dobis v lekarni.
Ce zelis,ti kasneje se enkrat napisem. Lp Babi

Babi, prosim, ker so to keksi, ki sem jih jedla pred 25 leti.

LP
Janika

Hej,
me veseli, da ste delale medenjake po tem receptu.

Jaz jajca kar cela vmešam v med+sladkor+maščobo, samo malo počakam, da se ohladi, da mi ne zakrknejo.

Tudi jaz sem opazila, da ostanejo dalj časa mehki in sočni, če so obliti s sladkorjem (pri čokoladi se hitro izsušijo).

Sladkorni led pa naredim iz 1 beljaka in 200 do 250 g sladkorja v prahu (manj je sladkorja, bolj je led prozoren) in še tople (vroče) medenjake pomakam v led, zato se te kar hitro posuši (v eni uro so suhi).

Meni vedno uspejo, tako z ledom, čokolado ali brez, le da tisti z ledom ostanejo dalj čas mehki.

Pa še to – shranjujem jih v eni plastični posodi, kjer pokrov dobro “dihta” (sicer je ta posoda namenjena vzhajanju testa, ampak je pri nas shranila namembnost).

Našla sem babin recept z jelenovo soljo. Ker ne vem, če bo povezava uspela naj napišem še naslov
Piškoti-iz srečanja 11.10.03

Uspešno peko.

Maya in ostale,
glede te posode za hranit medenjake…..ali bi bila dobra tudi posoda tupperware – saj je plastična in dobro “dihta” 🙂 Maya, misliš da se bi obneslo OK?? da bi lepo mehki medenjaki ostali….ker čez noč sem tistih par , ki jih je še ostalo 8ena velika pest9 dala v kovinsko škatlo za piškote in so danes bolj trdi, a še vseeno božanskega okusa.
Eno vrečko sem jih poslala še starim staršem, ker dedi obožuje medenjake.
Še enkrat hvala za recept in nasvete

lep pozdrav,
zala

Matka, hvala lepa, najdeno.

Hej! Ravno sem hotela napisati recept,pa najdem Mtkin odgovor. Hvala,Matka!

Vcasih sva s hcerko pekli kar naprej te kekse,ki jih je nosila s sabo na tabor, na izlete in se kot studentka v Ljubljano v “Pajzel”.To je na med.fakulteti bil en tak zanikrn prostor,kjer so si skuhali caj ali kavo in pojedli vse,kar je kdo prinesel od doma. Takrat se je keksov,marmelad in vlozenega sadja tolikooo odnasalo,da je bilo veselje delati.Zdaj pa so predalec. Lepo se imej Babi

Babi, ce se jaz prav spomnim, Pajzel se obstaja in je splosni prostor za medicinske zure. 🙂

Zala,

jaz jih vedno shranjujem v plastični škatli (izkušenj s kovinskimi nimam) in se – kot sem že rekla – “dobro držijo” tudi dalj časa (no ja, ponavadi mi jih moja ljuba nečaka itak že prvi teden pojesta in domov odneseta, ampak mi pa v zameno pomagata pri peki, ker se meni ne ljubi vedno kroglic delati…).

V kovinsko škatlo jih zapakiram le, če jih podarim naprej.

Me pa veseli, da so ti všeč. Jaz sem jih spekla že kar nekaj verzij, ampak ta mi je najljubša in se je držim že vsaj tri leta…

Hej,Ursa!
Seveda obstaja in je znan prav po tem.Zanimivo,da hcerka in njena druzba si niso upali stopiti vanj- kot da nimajo pravice, tja do tretjega letnika.No,potem so pa bili oni ta veliki in so imeli mlajsi pred njimi respekt.
Ko je bila v oktobru v Kopru,se je v Ljubljani srecala s kolegi in so sli tudi v Pajzel pogledat in obujat spomine.:)) Si tudi ti kdaj tam zurala? Lp Babi

Živjo Babi in Urša,
tudi jaz vem da pajzel še obstaja. Sem na predstavitvi fakultete na informativnem dnevu lani celo gledala posnetek enega žura v pajzlu. Noro! 🙂 se že prav veselim, če se le ne bo preveč za učit. Definitivno bom tja zajadrala že v prvem letniku – torej, naslednje leto 😮

lp zala

Zala,bravo! Kar zajadraj tja,saj so brucke vedno zazeljene.
Za ucit? Ne bom pozabila guljenja anatomije in nastevanja kosti in tiste lobanje,ki je kraljevala v njeni sobi.Vedno me je imelo,da bi recitirala
Hamleta.
Gulila se je seveda hcerka,ne jaz. Lep pozdrav Babi

Hoj, Babi!

Jaz sem bila v Pajzlu le nekajkrat med studijem, tam so bili pac medicinci, ki se niso prevec radi druzili z nami, tehnologi. :)) Mi smo imeli svoje “mafijske” zure (ma-fi-ja = matematika+fizika) kar na FMFju. Ena zanimivost mogoce, na koncu vsakega mafijskega zura se je vedno zavrtela pesem “Alojz Kodre, mojster za vse, mojster za mafijo”, ce jo poznas. No, fora te pesmi je v tem (cesar jaz nisem vedela, preden sem prisla na faks), da je Alojz Kodre cisto resnicna oseba, profesor matematicne fizike (=tudi mafija po domace) in da je pesem napisal en njegov bivsi student (Marko Brecelj), ki ga je on veckrat vrgel na izpitu iz tega predmeta. In studentje na FMF smo jo potem prevzeli za nekaksno “himno”.

Lp, Ursa.

Punce, prav luštno vas je prebirat, marsikateri zamorjen delavni dan ste mi že polepšale :)).
Urša tale pesem o kateri pišeš mi je poznana, je pa že dolgo ni bilo slišati po radiu (včasih pa so jo kar pogosto vrteli). Sedaj, ko vem še ozadje zgodbe, bi jo verjetno čisto drugače poslušala :)).
Lep zimski pozdrav
Damjana

Babi,
ko si ravno zapisala, če se kdo spomni piškotov z jelenovo soljo…moja stara mama izhaja iz družine, kjer je bilo pet sester in so se razteple po celi sloveniji…vse prave ‘cukr-pekarice’, ena boljša od druge. no in vsaka je imela svojo specialiteto. iz ene teh vej se je ohranil taisti recept za jelenove piškote. in ko se sedaj v moji kuhinji zadiši po teh starih zadevah, nas kar ponese nazaj v otroštvo…

Naj izkoristim tale moj post, da vam vsem zaželim lepe praznike, in da bi iz vaših kuhinj vedno dišalo!

poli

Babi , imam vprašanje ali si to lahko tudi mašinski keksi.

Janika

Zala… Ponovno delam medenjake in sem v maso dala tudi malo mleka. Mogoče sem imela malo prevroč med, ko sem ga zlila v jajca in mislim, da je masa kot lepljiva… Misliš, da od vročega medu? Bom poročala kako bo uspelo

Hej,deklice!
Nekako mi je nadaljevanje zbezalo,sele zdaj sem prebrala in odgovarjam:

Ursa,Marko Brecelj in njegova pesem,ziv spomin! Z njegovo pokojno mamo
sva bili kolegici na soli.Imenitna oseba,ucila je fiziko.Marko pa se vedno
prepeva in vcasih malo prevetri naso obalo,da se ne usmradi.

Poli,lepo je imeti take spomine na otrostvo;moji so prav zivi.

Janika, vedno smo jih vrteli s tisto masino-mesoreznico skozi nastavek z
oblikami.

Lep pozdrav vsem Babi

Zala…medenjaki so uspeli. Bolj so mehki kot zadnjič in tudi lepo so mi narasli. Edino več časa sem jih pekla. Koliko časa jih ponavadi ti pečeš? Zdaj pa še speculaas…

Živjo tan, me res veseli da so ti medenjaki uspeli. Osnovni recept od maye je res krasen, vendar je meni kjub dobremu okusu manjkalo še več mehkobe v piškotih. Zato sem dodala mleko, nekaj pač moraš sam naredit, če hočeš spremembo. In mi je na veliko veselje res uspelo! In sedaj sem res vesela , ker je tebi tudi. Medenjake hranim v plastični posodi, še vedno so mehki (tistih par, kolikor jih je še ostalo:))

Masa je na začetku res malo bolj mehka, jaz pa sem jo postavila v haldilnik za kakšnih 5-6 ur in se je lepo strdila. Mogoče si res imela pretekoč med. Jaz ga vedno grejem tako, da nastavim ploščo na srednjo temperaturo (4 ali 5 od 9 stopenj) in tako se ves čas počasi in ne na preveliki vročini topi. KO vidim, da je 3/4 medu že stopljenega, ugasnem ploščo in samo še malček pomešam.
Med naj se ne bi segreval nad 60°C, ker potem menda izgubi hranilne vrednosti, nekako tako sem brala.

Pečem pa jih ponavadi kakšnih 12 minut. Ko se lepo ohladijo, jih oblijem s čokolado. Potem pa navali! 🙂 Aja, in tudi obliti s čokolado mi ostanejo mehki, se sploh ne izsušijo!
Dober tek in LP
Zala