kaj so včasih jedli za božič

Oj!
Malo domače naloge – kaj so včasih v vaših krajih tradicionalno jedli za božič. Možiček piše članek, pa sem rekla, da če kdo ve, potem veste vi.
kakšne so bile jedi, kakšne sladice, denimo pred vojno… pa to še kaj kuhate, je tak še običaj?

V Prekmurju so bile na mizi krvavice, prosenke (klobase s proseno kašo), meso iz tünke, za sladico pa medenjaki (medene fige – to so taki podolgovati medenjaki, še zdaj jih samo v Prekmurju najdem za kupit) in makova potica.
Kaj pa so pri vas jedli?

T.

Hej,Tinkara!
Sem predvojni otrok in spomin mi sega kar dalec,zlasti vonjave iz kuhinje.
Med vojno sva z mamo ziveli pri noni,ki je mladost prezivela v Brdih in seveda na Gorisko prinesla svoje navade. Druga nona pa je bila prava Furlanka. Torej sem spoznavala hrano obeh.Verjetno ne eno ne drugo ni prav tipicno slovensko,prej pod vplivom italijanske kuhinje severa.

Na bozicni vecer je slovenska nona skuhala “zupo selinko”,v kateri se je kuhalo poleg zelene,krompirja,korencka tudi kaj od domacega na burji susenega.Pa polenovko v omaki je tudi naredila,(mislim, v tistih praznicnih dneh) in sicer je zalivala z mlekom,da je bila bela.Od peciva je bila obvezna “gubanca”.,ki je trajala vse praznike-verjetno jih je bilo vec.Vrsta potice.
Prav ob selinki smo jedli pa sveze ocvrte miske.Imam se nonin recept v lepem narecju.
Seveda ni bilo v miskah ruma,ampak “trapa”(tropinovec).Kdo bi le kupoval rum,ce je imel doma dobro domace zganje!!!
Otroci smo dobili dober mandolat in si ob njem lomili zobke.Res je bil to najlazji in naslajsi nacin izruvati majavi mlecni zob.
Ker med vojno ni bilo moskih pri hisi,je bilo vse zelo preprosto.Zavijali smo orehe v stanijol papir,krasili “drevce” in cakali vecerjo.

Nona Furlanka pa je v tistih praznicnih dneh redno naredila leco v omaki
in zraven skuhala na vinu kozarice(s stresico) – “krodegine” (crodiga- koza).
Se vedno je v severni Italiji obicaj,da za Silvestrovo na podezelju skuhajo leco in postrezejo z “Zampone”,svinjska noga,ki ji izdolbejo kost in potem napolnijo s podobnim polnilom kot kozarice.Vcasih so to kuhali par ur,zdaj pa je ze polizdelek in kuhas pol ure. Zelo dobro. Lece naj bi prinasala sreco: Kolikor semen lece pojes,toliko srece bos imel – ali nekaj takega.
Vidis,Goriska je bila res pod vplivom italijanske kuhinje,no,kot vsi kraji ob mejah.

V Istri pa je na bozicni vecer bila obvezna jed bakala na belo z zeljem in polento.Sele kasneje je nastal namaz.Od sladic pa fritole(kvasene miske).

To je moj skromen prispevek. Lep pozdrav Babi

Ljuba Babi! Moj možiček se ti lepo zahvaljuje in ga zanima, če te lahko kar skoraj dobesedno citira, ker je tako notri padel v zadevo, da se bo kar odselil k tebi – bo bival tudi v omari :))))

Zlata si in upam, da si se imela čez Miklavža lepo 🙂

Tinkara

Hej,Tinkara!
Najprej vsa moja dovoljenja mozicku.

V omari je dovolj prostora,ce le ne bosta slucajno mackona smuknila vanjo,kar se pogosto zgodi in potem ju jaz iscem po stanovanju; ona pa se potuhneta pod kaksno jopico..

Mislim,da so v drugih druzinah tudi podobno kuhali.Bila sem res majhna,ampak vem,da je od povsod podobno disalo.
Se necesa sem se spomnila. Ce niso ze prej pojedli,je nona v teh praznicnih dneh skuhala tudi v tropinah kisano repo,ki je imela
tak rdeckast nadih od tropin crnega grozdja.Kisala jo je celo in potem sproti ribala na ribeznu.Otroci smo jo pa najraje celo grizli in tudi ob tem je sel kak zobek ven.Se zdaj se ne morem privaditi tej sneznobeli kisli repi.
Vedno mi manjka tisti redeckast odtenek.
Najboljse se pride.V repi se je kuhala “merkandela”.
Nikjer nisem potem vec tega zasledila,se na Goriskem redkokje.
Iz drobovine prasicka so naredili take lepe hlebcke z vsemi potrebnimi zacimbami zraven,jih zavili v tisto mrezico(kot je zavita svinjska pecenka) in dali susiti na napo nad ognjiscem na potreseno koruzno moko.Zelo dobro;jaz sem jih imela raje kot klobase.To se je od kolin najprej pojedlo.
Na krozniku je bila repa,polenta in merkandelca(ce je bila manjsa).In otroci smo potem tisti majhen koscek zavili v kuglo iz polente.Zgledalo je kot cespljev cmok ,seveda aroma in okus zelo drugacen.
Verjetno je to podobno jetrnicam iz drugih obmocij Slovenije;nikoli jih se nisem jedla.

Pa se majhen popravek: Nona miskam ni rekla miske ampak kot vsi v vasi
” fanclni”.
Ko sem leta kasneje bila povabljena v Ljubljani na krhke” flancate”(mislila miske),sem debelo gledala,ker so bili tisto zame “straube”.

Torej: fanclni – kvasene miske ; straube – krhki flancati

Kaj niso krasni ti izrazi iz otrostva?

Ja,za Miklavza nam je bilo res lepo.

Se to: Si ze kaj eksperimentirala s piro?

Lep vikend vsem trem in kaj dobrega pojejte Babi

Ljuba Babi, žal sem ta vikend slamnata vdova, ker se je možiček za RD odpravil na Dunaj na koncert – sem mu celo karto kupila, sebe pa ne zraven dala, ker tistega rohnjenja ne prenašam.
tako sva z malim ta vikend sama in je že določil, da bova jedla polento in polento in polento…. No, saj mi paše, jo imam rada. In se je najem v takih priložnostih do sitega, ker naš bi se še kopal v polenti 🙂

Babi, hvala za tvoje besede in pomoč. Imejte se lepo.
Tinkara

Hej,nas Miha je nekaj let jedel za zajtrk naraje polento z domaco marmelado. :)) Imejta se lepo! Babi

Hehe, polenta+marmelada, to sem tudi jaz vcasih imela ful rada. Se spomnim, kako sem sokirala kuharico v soli v naravi, ko smo enkrat za vecerjo dobili polento z mlekom, jaz sem pa kar stala pri pultu in cakala, kdaj bomo zraven dobili se marmelado (ki je seveda ni bilo :))) Kuharica je dobila cel napad, da kaj se zdaj mularija tu zmisljuje, ko hoce se marmelado zraven polente, tega se pa ja ne je skupaj. 🙂

No, da pridem na “pravo temo” in ne nakladam o polenti in marmeladi, ampak o Bozicu. Tudi mene dostikrat Svedi sprasujejo, kaj se pri nas tradicionalno je za Bozic, ampak se mi zdi, da je v Sloveniji veliko vec razlicnih tradicij glede tega, kot pa tu na Svedskem. Moj vtis je, da imamo v Sloveniji veliko krajevnih tradicij ali pa celo samo druzinskih tradicij, ne pa tako kot tukaj, ko imajo vecinoma povsod iste jedi. Razen potice bi se najbrz tezko naslo kaj, kar bi bilo povsod po Sloveniji enako.

Kaj mislite?

ja, se strinjam….

Denimo, če smo že pri domačih dobrotah (in mojemu raziskovanju – a zdaj me je pa možiček čisto okužil z božičkom :)))) in hrani na ta dan)

Iz raziskovalne naloge učence OŠ Šempeter z naslovom Ko sem še majhen bil

povzemam –

Za praznik so že dolgo pred tem začeli pitati purana. Več tednov so ga krmili z žganci, mlekom in orehovimi jedrci, da je bil do božiča težak tudi do 9 kg. Mati je doma spekla kruh ter navadno po dve potici. Spekla je tudi velik kolač, ki se je imenoval poprtnjak. Tega niso vsega takoj pojedli, pač pa so ga shranili v skrinjo do svetih treh kraljev in ga pojedli šele takrat.

Na sveti večer je doma vladalo zelo slovesno vzdušje. Pripravljali so se na odhod k polnočnici. Že eno uro prej so zvonili zvonovi in vabili ljudi v cerkve. Od blizu in daleč so se proti cerkvi zgrinjale procesije ljudi, ki so si po poti svetili z baklami. Na sveti večer je veljal zapovedan post, zato pred polnočjo niso jedli. Purana, ki so ga spekli, so hranili za naslednji dan. Ko so se vrnili od polnočnice so jedli kruh, ki so ga namakali v mast, v kateri se je pekel puran.

a ni zanimivo?
T.

v prvem postu si pisala o “fritolah” kot o kvasenih miskah, v drugem pa si kvašene miške poimenovala “fanclni” – katero zdaj drži? A sta noni različno poimenovali isto stvar?
Kako je meni to zanimivo spoznavati …
Ampak, meni se že cedijo sline ….
T.

Na kratko:
Pojanska dolina – revno kmečko, bajtarsko okolje:
kuhana kisla repa, zabeljena z ocvirki;
z ajdovo moko, koščki svinjskega mesa in koščki prekajene slanine polnjen svinjski želodec.

To na Božični večer še vedno kuha moja stara mama, čeprav se ji je standard v teh 80 letih močno popravil:))

mateja, hvala
t.

Hej!

Fritole recejo v Istri(od it.friggere – cvreti ; fritto misto je kroznik raznih ocvrtih rib).Poglej predzadnji stavek prvega odgovora.

Zdaj pa sem to napisala kot v soli pri branju z razumevanjem v drugi polovici prvega razreda: Preberi tretji stavek drugega odstavka in ga ilustriraj! In so to lepo nasli in se lepse ilustrirali.Joj,kako sem uzivala!!

Kot otrok sem zivela na Goriskem.Tam pa so rekli fanclni.

Zdaj poznam miske,fanclne in fritole.
Flancati so pa iz otrostva straube.

Da bi ti videla nonin zvezek z recepti in raznimi opombami v narecju!!
Enkrat sem ze napisala in Proxima se je do solz nasmejala.Imela je tudi nalogo prevesti v slovenski pogovorni jezik.Vecino je prevedla,vsega pa ne !Ce bom nasla post,ti ga prikazem.

Samo v ilustracijo. Ce je kdo shujsal,so rekli,da se je posusil.In nona je
bila ocitno zelo zaskrbljena,ko je k nekemu receptu za krepko juho pripisala:

” Marece se je saldu(zelo) posusila!”

Lp Babi

Joj,Tinkara!
Moja nona pa je tako pitala gosko.Tega nisem mogla gledati.
V kljun ji je dala licek ali nekaj podobnega,gosko tiscala med kleni in jo filala ter z roko gladila po vratu,da je to slo dol.Meni se je goska tako smilila!
In ko sem prvic videla strizenje ovck s tistimi velikimi skarjami,sem tudi mislila,da me bo konec.
Bom zacela pisati spomine na otroska leta,tako si me izzvala.Res pa je,da Tolstojeve Spomine na mladost se vedno rada prebiram.

Babi