Za Vladko – vleceno testo

Zivjo, Vladka!

Doma sem pogledala na skatlo vlecenega testa in pise res kar “filo pastry” v anglescini. Je pa na skatli v anglescini in svedscini, ker je uvozeno iz Anglije, firma Pillsbury. Fora ne, od kje vse Svedi uvazajo stvari, vleceno testo iz Anglije, kalamare (ki sem jih zadnjic enkrat pripravila) pa iz Kalifornije. 🙂

Snezni lp – cez vikend je prav fino snezilo, samo danes je spet nekaj nad niclo in se vse topi, tako da bi mogoce bolje napisala plundrast lp,

Ursa.

Ursa, hvala lepa za to info. Danes sem malo gledala v trgovini, pa nisem našla tega. Veliko “puff pastry”-ja in pa še enega, ki pa je imel napisano spet nekaj drugega, pa sem zdaj pozabila, kaj. Tu imamo stvari uvožene, lahko rečem, s celega sveta. Seveda zelenjave in sadja iz USA npr. sploh ne kupujem, ker je popolnoma brez okusa, in ravno ta čas je nekaj celo “domače” zelenjave (kuvajtske), sicer je pa veliko iz Egipta, Pakistana ipd. Meso jemo iz Nove Zelandije, smo pa našli celo nekaj izdelkov iz Slo. Boni napolitanke iz Žita, Zlati prepečenec in cokle Kopitarne Sevnice, potem pa se že neha 🙂
Da ne bom predolga, ker tole ravno ne paše na ta forum.
Bom še malo pogledala za testo in se pohvalim, če ga najdem 🙂
Pozdravček iz sončnega, a tudi ne več vročega (20°C) juga !

Vladka

Ni za kaj! 🙂 Upam, da bos uspela najt pravo testo. Saj jaz za strudel, struklje, ipd. tudi sama naredim testo, ampak za pitulice je bolj fajn, ce je ze narejeno in narezano. Je pa tole Pilsbury vleceno testo zelo zelo zelo tanko, tako da sem pogruntala, da je bolje, ce za zunanjo plast pitulic dam kar 2 plasti testa skupaj. Sicer se zunanja plast natrga, ko ga prenesem iz deske na pekac in se ves nadev izlije ven.

No, saj mi imamo pa sadje in zelenjavo iz Spanije in Nizozemske, ravno zadnjic sem videla ajvar iz Bolgarije, od slovenskih izdelkov se pa vcasih v specializiranih trgovinah dobi Drogine caje in Palomin WCpapir. Te specializirane trgovine so vecinoma grsko-arabsko-tursko-ipd. vsekakor pa juzno usmerjene, z izdelki iz Turcije, Irana, Egipta, itd. Obstajajo potem se posebne daljnoazijske trgovine, z Indijsko, Japonsko, Kitajsko hrano. In pa menda tudi ena ameriska trgovina, kjer dobis originalno amerisko hrano (to vem, ker ima ena Svedinja pri nas na hodniku na obisku fanta Americana in sta ravno zadnjic privlekla domov velikega purana, pa buco in zacimbe za pumpkin pie in gravy, da sta si naredila pristen Thanksgiving).

Lp,
Ursa.

Bravo Ursa. Ja, tudi meni se je filo pastry zdelo zelo tanko testo, pa se zadnjic ga niso imeli. In sem naredila pitulice z zelenjavo kar iz puff pastry: pol kg testa sem prerezala na pol in potem naredila dve tanki plasti, potem pa prvo testo, potem zelenjava, potem testo, potem zelenjava. Ker tudi skute nisem dobila, sem plasti testa namazala s kislo smetano. Za zelenjavo sem vzela, kar sem imela v hladilniku: por, jurcke in jajcevec. Na zadnjo plast sem se naribala malo sira. Nato sem zvila, pa v skrinjo pa pol urce, potem sem narezala, namazala z jajcko in hop v pecico. Bilo je bozansko.

Tudi strudl delam iz puff pastry in vedno izpade super.

Kar se pa tice uvoza, pa je tukaj v Angliji vsega iz celega sveta. (ceprav je pravo skuto ze tezko dobiti). Obicajno se trudim kupiti lokalno (sem proti kupovanju jabolk iz Nove Zelandije in onesnazevanju okolja s takim dolgim prevozom, ce so angleska jabolka zelo dobra). Ampak, paradiznik pa nikoli ni tako dober kot v Sloveniji ali Italiji ali kjer je rasel na pravem vrocem soncu.

Pa pa,
Meli

Meli, jaz skuto kar sama naredim. 🙂 Ni variante, da bi na Svedskem nasla tako pravo, kot jo imamo v Sloveniji. Imajo bodisi cottage cheese, ki je v pravilnih skoraj okroglih kosckih premera 0.5 cm, ali pa färsk ost oz. svezi sir, ki je cisto mazava zadeva (in ga dobijo tako, da precedijo navadni jogurt – to sem tudi ze sama probala delat in pride kar fino, ni pa ne po okusu ne po konsistenci podobno skuti).

Skuto se naredi zelo preprosto: vzamem 1l mleka in 1l navadnega jogurta, zmesam, segrejem, da se sesiri in precedim skozi kavni filter (najprej sem precejala samo skozi krpo na cedilu, potem sem pa ugotovila, da je filter za bryggkaffe ali filter kavo se boljsa ideja), pa imam skuto, ki je precej suha (in zelo primerna za pitulice ali npr. za paprike, filane s skuto, pecene v pecici, pa za pravi skutni strudel). Iz tega dobim priblizno cetrt kile. Nekateri dajo manj kot 1l jogurta na 1l mleka, ampak jaz sem ugotovila, da svedski jogurt ni tako kisel kot slovenski, zato ga dam toliko vec.

Tale tvoja varianta brezskutnih pitulic se tudi super slisi, jih moram ernkat poskusit naredit tudi na ta nacin.

Ciao, Ursa.

BTW, Meli, kje v Angliji pa si in kaj tam pocnes?

Jaz sem v Stockholmu in delam doktorat.

Zdravo Ursa:

jaz sem v Cambridgeu, delam pa raziskovalno delo na univerzi na podrocju umetne inteligence, in imam profesorsko mesto (“lecturer”). Z mozem Anglezem imava 16 mesecno hcerko. Ceprav sem v tujini ze dolgo, se zmeraj poglesam dom in starse. Kaj pa ti? Iz cesa delas doktorat in a pogresas dom?

Pa pa,
Meli

Dobro jutro!

Jaz sem v Stockholmu, na Royal Institute of Technology (oz. Kungliga Tekniska Högskolan po svedsko), delam pa doktorat iz geoinformatike (Geographic Information Science). Moja konkretna tema je visual data mining of geographical metadata. Trenutno sem na pol poti, sedaj kmalu bi morala dokoncat licenciat, ki je svedska varianta nasega magisterija, potem pa se 2 leti do doktorata (doktorat traja namrec enako kot v Sloveniji 4-5 let, mislim pa, da je v Angliji krajsi?).

Ce pogresam dom? Seveda malo pogresam domace in prijatelje, ampak imam razvito zelo dobro “obvescevalno sluzbo” preko emaila in icqja, mama, sestra in kolegi mi dnevno porocajo, kaj se dogaja pri njih, tako da vcasih zvem kaksne stvari, se preden jih drugi moji prijatelji v Ljubljani vedo. 🙂 Kar se drugih stvari tice, od zacetka sem pogresala predvsem kaksne “slovenske” (in neslovenske) izdelke, ki se jih tukaj ne dobi, npr. sadne caje in Milka cokolado, ampak to si sedaj “uvozim”, ko grem na obisk v Ljubljano. Postala sem tudi specialist za iskanje sestavin za slovenske jedi na Svedskem, tako da to ni vec problem. 🙂 Edino, kar res pogresam, so hribi, ker tukaj okoli Stockholma v radiju 500-600km ni nic visjega od 50-100m in mi vcasih prav manjka kaksna Smarna gora, da bi lahko kaksen popoldan se sla malo rekreirat. Pa npr. enodnevno smucanje pozimi odpade, ker so vsa smucisca predalec. Je pa zato morje in jezero na vsakem koraku in povsod veliko zelenja in gozda in tako imam poleti 15 min skozi gozd do najblizje plaze, pozimi pa teh istih 15 min do najblizje drsalne proge v istem zalivu.

Tako nekako. Pa ti? Ce si zdaj na Cambridgu, a si tam tudi naredila doktorat, ali si to koncala v Ljubljani in potem sla v Anglijo?

Lp,
Ursa.

Uh, Ursa, to je pa zelo dogaa zgodba. Od doma sem sla ze pri 16-ih letih in sem sedaj ze 14 let v tujini. Ce zelis, ti lahko vec povem po emailu, ker to ne sodi ravno na ta forum: lahko mi pises na mjamnik@hotmail.com.

Se slisiva,
Meli