kosilo v šoli
Ker ste tu gotovo vsi zavezniki zdrave in kvalitetne prehrane, bi rada slišala še vaše mnenje.
Na osnovni šoli v Ljubljani, kamor hodi moja hčerka v 7 razred devetletke imajo predviden čas za kosilo po 6. šolski, potem pa imajo še 7. in 8. uro ali pa kakšne druge izvenšolske dejavnosti.
V začetku šolskega leta je bilo za kosilo predvideno pol ure, kar je dokaj smiselno. Potem pa se je na pobudo staršev, katerih otroci ne jedo kosila v šoli (ne vem, kako lahko zdržijo brez kosila in kvalitetno delajo), ta čas skrajšal na 15 minut. Tako naj bi otroci, ki ne jedo in čakajo na 7. uro, čakali manj in bi bili tudi 15 minut prej doma.
Ko smo starši otrok, ki jedo protestirali, pa nas niso upoštevali. Rekli so le, da ne bodo dajali neopravičenih, če bodo otroci zamujali od kosila. Kot da je ves smisel šolanja le v tem, da si v šoli oziroma manjkaš opravičeno. Kaj pa odnos do pouka, učitelja, do sošolcev, ki so že v razredu. No, ker je moja hčerka zelo vestna, se trudi, da ne zamudi, pa čeprav ne poje do konca.
Skratka otroci naj bi v 15 minutah opravili s kosilom. V ta čas sodi ves čas od zapuščanja razreda, čakanja v vrsti, goltanja hrane, pospravljanja pladnja in seveda vrnitve v razred. Kakršnokoli umivanje rok prej in potem itak odpade.
Kakšne posledice ima tak sistem na prebavo otrok? In kakšen odnos do hrane jim s tem vcepljamo? To, da starši plačujemo kosilo, ki ga otroci niti ne zmorejo pojesti itak ni važno. Da bi se poglabljali v kvaliteto same hrane, pa je v tej situaciji še bolj absurdno.
pri nas (v Kamniku – OŠ Toma Brejca) je pa tako, da imajo otroci prvega razreda devetletke za vse, kar si naštela (stanje v vrsti, umivanje, nalaganje hrane, goltanje, pospravljanje pladnjev) na voljo celih 10 minut.
In da ne rečem, da imajo dvakrat na teden testenine. Ali pa krof za dopoldanko malico in krof za popoldansko malico (isti dan, da ne bo pomote).
Jaz pa ugotavljam, da sem cisto ogorcena nad nekaterimi stvarmi, drugi me cudno gledajo, da tako pac je, kaj se razburjam, vdam se, potem otroci to prerastejo in gremo na drugo stopnjo. Tudi jaz potem pozabim prejsnjo stopnico… Tako je bilo z neznosnimi razmerami v pediatricni ambulanti, neakterimi cudnimi ureditvami v vrtcu, nekaterimi milo receno cudnimi razmerami v soli. Pediatricno ambulanto smo prerasli, vrtec smo skoraj ze, sole sicer se ne bomo tako kmalu, vendar smo precej bolj utrjeni. Na koncu vidim, da se vsi prilagodimo, se najbolj otroci, ki sploh ne trpijo toliko, kot se meni zdi. In karavana gre dalje. Jaz pa se se vedno sprasujem, ali ne bi bilo potrebno narediti nekaj vec, stvari vendar spreminjamo ljudje. Vendar nekako ne zasledim volje v ljudeh okoli sebe. Ja, kaksno ze recejo na hodniku, ko cakamo na govorilne, vendar to ni to. Na koncu sem v dvomih, ali sem samo jaz prepametna za ta svet, preneumna, premalo prilagodljiva? Ali pa tako pac je, samo da jaz tega nisem vedela, ker se nisem odrasla? Sem zdaj, ko je tudi v meni vse manj volje za spreminjanje stvari? In v soli vidim, da se ni prevec zdravo prevec izpostavljati…
Taja, cisto se podpisem pod tvoj post. Nas sin je vozac, sola pa je narejena za okoliske mestne otroke. Vozaci ne hodijo na noben krozek, ker to nekako ni za njih. Seveda jim to ne recejo ucitelji (hvalabogu), veliko bolj ucinkovito je, da si to povedo otroci med sabo. Tako noce niti slisati o nobenem krozku, cetudi bi se z avtobusi dalo organizirati, sicer tezko, vendar bi slo. Preverila sem pri sosolcih in vseh vozacih vseh starosti, kar jih poznam, nas res ni izjema. Da se povrnemo k prehrani – oprostite drugi – to velja tudi za solsko kosilo. Vozaci ne jedo v soli in pika. Ne glede na stevilo ur in vse, kar sodi zraven. Kolektivno. Starejši prihajajo domov tudi ob treh popoldne brez dodatnih obveznosti. Na nižji stopnji pa se tudi niso kaj dosti ozirali na manjsino (da ne recem otroke nasploh), pa naj je slo za cas, v katerem so lahko pojedli kosilo, ce jih je potem cakal kombi za domov ali za prevoze s kombijem nasploh. Da je sofer lahko dokaj udobno zvozil vse in po predpisih, je zacel ob 7.05, 5 minut do sole in 50 minut do pouka. Celo leto nekateri otroci hodijo ob 7-ih v solo za pouk ob 8-ih! Odgovor sole: drugace se ne da, gre za manjsino otrok, saj imajo zjutraj v soli organizirano varstvo. Halo?
Opla, me je zaneslo. Taja, ce le lahko kaj storis, se ne daj. LP Tora
Tora,hej! Zelo pazljivo sem prebrala tvoj post in se spet globoko zamislila.
Imas popolnoma prav!
Svoje pedagosko delo sem razumela kot
” Videti in razumeti otroka in njegove potrebe”!
Zdi se mi,da se danasnja sola od tega oddaljuje. Pa ni to nostalgicen spominna “dobre stare case”. Lep pozdrav Babi
Forum je zaprt za komentiranje.