slovani

Hoj, Babi ti si menda Primorka, kako se že piše oni gospod župnik, ki stalno govori o Venetih in slovenskih besedah, raztresenih po celi Evropi?
Mislim, da je tudi on Primorc.

LP
Sosi

Hej! Res je,sem Primorka.
Vem,da je izsla leta 1990 knjiga Veneti,nasi davni predniki. Avtorji so bili “venetologi”Matej Bor,Josko Savli in Ivan Tomazic. Ce je kdo izmed zadnjih dveh duhovnik,pa ne bi vedela.

Sicer pa so to zame bolj miti kot znanost.

V Sobotni prilogi Dela 30.oktobra je zanimiv clanek (dr Bozo Repe)
Slovenski miti – Gospodarji dveh tretjin Evrope
Sicer ne vem,kaj te zanima,toda ob clanku sem se kar zabavala.
Je tudi poglavje ravno o raztresenosti slovesnskih besed po Evropi.
Preberi,mogoce si pa ze. Lp Babi

Ja, ja Tomažič, sem ga gledala enkrat v nočnem klubu. Mislim, da je nekje s Primorske. Eh, zanimiva se mi zdi ta besedna igra o soli in solvencih. Članka, niti knjige, nisem brala, kaj tam kje tudi piše kaj o tem?

LP
Sosi

Hej,najprej preberi omenjeni clanek,potem pa najdi v knjiznici njigo.
Pise marsikaj. Lp Babi

OK

Babi, članek sem prebrala, knjigo pa ravnokar berem. Oni trije za, Repe, da ne. Ampak, veš, da mi teh nekaj besed, ki ti jih še enkrat kopiram, pove več kot oni štirje z romanom.
Zelo možno se mi zdi, da se je jezik takratnih prebivalcev obale in bližine severnojadranskega morja, kjer je bilo mnogo kar naravnih solin, širil na vse strani. Ti prebivalci so vendar imeli za takratne čase univerzalen denar, sol kot zdravilo in če so hoteli trgovati, so morali širiti svoj jezik. Da bi ti zdravniki trgovci prevzemali jezike teh oddaljenejših prebivalcev, ni logično. Še danes se širi najhitreje jezik tistih, ki imajo denar in ne tistih, ki ga nimajo. Denar pa je materializirano znanje. Pa ne samo besede, tudi grobišča, situle, amfore in ne vem kaj še vse, so lahko izvirale iz teh krajev, ne pa da so te kraje poseljevali oni drugi in jih prinašali s seboj. Jezik, navade, tehnologija se še danes širijo mnogo hitreje, kot pa narodi v fizičnem smislu. Saj, če bodo bodoči Repeti na tak način razlagali zgodovino, bodo čez tisoč let ugotavljali, da so Američani poselili cel svet, ker bodo povsod našli cocacolo in mcdonalds in angleška imena. V resnici pa bodo Američani tudi takrat še lepo v Ameriki, le njihove navade bodo povsod ponarodele.
Jaz bi kar verjela, da ime Slovenec izvira iz soli in da je ta Solvenec tudi druge današnje Slovane učil svojega jezika, ko jih je zdravil in trgoval z njimi. Pa tudi staropoljščina, ruščina itd so kar podobni staroslovenščini.
Pa tudi dvojina govori o tem, da je Solvenec vedno predaval, “mi” smo pa poslušali, tako, da on ni nikoli bil diskutant v množini. Vedno je bil on in drugi, nikoli ni bil kot “mi” v stiku z drugimi.
Eh, Babi, zašla sem že v čvekanje, morda se motim, prijetna pa je le misel, da morda živimo v gnezdu zgodovine široke Evrope.
Kot v Sargaškem morju, za vse jegulje sveta domovini.
Babi, kako pa to, da si tako načitana, se mi zdi. Kdaj pa najdeš še čas za branje ob vseh specialitetah, ki jih tako vsak dan razdajaš?

Radovednost ni lepa čednost, pa lahko noč!

Sosi

SLOVANI

Nekega dne v začetku stoletij je mož z Veneta krenil proti soncu s tovorom soli.
Noč in zapitek plačeval je s soljo in zdravil ljudi v svojem jeziku.
Sol daj, sol dej, sol di.
Od Jadrana prek Urala vse do Baltika.
Človeka s soldi iz Veneta so imenovali za Solvenca, krajino pa Solvenija.
Na zahodu sale, sole, soldi, na vzhodu solnce, sol in solze, vmes pa je Slovenija.
Tako sol krstila je Slovane.
Solvensko v mnogo narečjih pa se še danes govori od Jadrana prek Urala vse do Baltika.
Toda o tem drugič.
Bodi najprej lepo pozdravljena.
S salesalute.

Hej,Sosi!
Tole o soli in soldih na koncu je res krasno.
O tej tezi o Venetih,Slovencih in Slovanih se je veliko govorilo.Jaz sem kar velik skeptik in vcasih si mislim,da so to bolj pobozne zelje tistih,ki jih majhnost Slovencev malo moti. Zivim na meji in se predobro vem,kako
smo bili veckrat ogrozeni. Verjamem bolj v prijateljstvo med narodi brez meja.Sosi,saj zivimo v gnezdu zgodovine,kot vsak narod,ki ima svojo zgodovino,svoj jezik,pesnike in pisatelje.

Je pa zanimivo: pred leti sem bila gost italijanskih sol v Furlaniji in v
neki hriboviti odrocni vasi so otroci v narecju (ne slovenskem) peli in plesali
pesmi s cisto ruskim melosom.To so se ljudstva prepletala!!

Kdaj berem? Brez tega pa res ne morem! Zdaj mi je racunalnik malo odscipnil cas,pa ne prevec.Za dnevno casopisje in dobro knjigo mora biti!!
Tudi strokovna pedagoska problematika me se vedno zanima,ceprav sem v pokoju.Tako se mi je to zajedlo pod kozo.
Delala sem z mladino in potem moras biti res na tekocem,pa ze zaradi vnuka moram tudi slediti novostim,drugace bi bila verjetno dolgocasna babica.
Lep pozdrav Babi