kostanj za prilogo

Se zmeraj slisim travo rast, :)) malce se je ohladilo, mene je pa strasno zamikalo skuhat nekaj posebnega: polnjenega piscanca (notri bom dala malo kruhovega nadeva s svezimi zelisci – zadnjimi, ki jih se ni pobrala zmrzal), za prilogo pa rdece zelje in – zelo rada bi naredila kostanj. Cisto malo, za gust in posebnost.

A naj dam nekaj olupljenih kostanjev kar k pecenki zadnje pol ure (se bojim, da se skrob ne bi dovolj napel), ali naj ga skuham v mesanici mleka in vode in ga potem samo vrzem zraven??

Spomnim se, da je bil v neki kuharski knjigi recept za ‘marrons aux glaces’ – nekaj, ko kostanje karameliziras na mesanici sladkorja in masla in prej ali potem dusis, samo ne vem vec, ali je tisto primerno za prilogo ali samo za posladek, pa tudi recepta se ne spomnim vec dovolj, da bi se ga lotila.

Za ideje se vam najlepse zahvaljujem!

pozdravcek,

proxima

po mojem je najbolje,da ga prej skuhas in olupis in tako,kot si rekla,das zadnje pol ure zraven. v pol ure se ne bore nic katastrofalnega zgoditi!:)) lp petra

Hej,Proxima!
Najprej kostanje skuhas in olupis,potev v maslo s sladkorjem in mesas do malega kristala,lahko tudi v cokoladno glazuro.Je pa res sladko,bolj za v papirnate skodelice.
Sicer damo k divjacini tudi sladko brusnicno marmelado in nam je okus sladko pikantno vsec.
Ob Martinu je toliko teh receptov in potem pozabimo.Vem,da je tudi kostanjeva priloga zraven pecene gosi.Mislim,da je Petrin nasvet v redu.
Dober tek!Babi

Mi smo se enkrat sli doma martinovanje in smo naredili tocno tako, kot si predlagala: skuhali kostanj, ga olupili in dali zadnje pol ure zraven v pekac k gosji pecenki. Pa je bilo zelo dobro. 😉

Oh, mojstrice, saj sem pricakovala dobre odgovore, ampak prej kot v eni uri – kako sem vas vesela!:))

Vceraj smo imeli “strokovno” ekskurzijo po Krasu, pa sem prinesla domov testni vzorec lanskega terana (tisti iz Dutovelj sicer trdijo, da je na tem koncu, kjer smo bili mi – Coljava – refosk in ne teran..:)), in se mi zdi, da bo krasno slo k temu kosilcu.

Se mi ze nekako svita, kaj moram narest s kostanjem, bom porocala o izidu.

pozdravcek,

proxima

nam pa v tomaju vedno pravijo,da je edino tam pravi teran !:)) je pa res zelo,zelo dober! lp petra

Eni pa prisegajo na Kriz pri Tomaju.Moj oce ga je dobival v Dutovljah.
Za njega je bil seveda ta najboljsi. Tri leta sem kot otrok po vojni zivela v Sezani in so mi ti kraji zelo dragi,se zlasti sumenje borov.Lep pozdrav Babi

Kostanjev pire se naredi tako da kostanj olupiš, ga skuhaš v slanem kropu in pretlačiš, ko je kuhan. dodaš malo smetane in masla…
Nastane neke vrste sladka priloga ali pa samostojna sladica 😉

lp

No, uspelo je, sem pa malo zakomplicirala: surov kostanj sem olupila in potem 15 minut kuhala v slani vodi, da se je napel, nato se je dala pa tudi notranja kozica zelo dobro olupit. Potem sem ga dala pec zadnje pol ure v jensko posodo k pecenki, da se je dobro napil omake (mascobe seveda tudi, ampak moja filozofija je: vsake toliko casa se je treba dobro zadet s holesterolom, da zile sploh opazijo kaksno razliko..:))

Rdece zelje zraven je bilo pa sploh pesem, kaj sele teran..:))

Naslednjic poskusim pa po Danino, kot pire..:)) potem bo pa tako konec kostanjeve sezone..:))

hvala vsem se enkrat za ideje! zlate ste!:))

pozdravcek,

proxima