posušen paradižnik
Paradižnik sem sušila v sušilniku. Najprej sem ga narezala na rezine, uporabila sem pelate, ki nimajo veliko pešk in so bolj mesnati. Časa sušenja ti ne bi znala natančno povedati, ampak moraš paziti, da se ne presuši. Ko je bil posušen, sem ga naložila v steklene kozarce, med plasti paradižnika sem naložila začimbe (svež česen, lovor, rožmarin, sol), na koncu pa prelila z olivnim oljem.
Sem pa nekje prebrala (po tistem, ko je bil moj paradižnik že pusušen), da paradižnik pred sušenjem nasoliš, da spusti vodo in ga šele potem sušiš. Nisem pa tega preizkusila.
LP
Lena
Drage moje,
posušeni paradižniki so iznajdba tistih časov, ko na svetu še ni bilo holandskih (v zimskem času seveda). Najboljši posušeni paradižniki zato prihajajo iz toplih, mediteranskih krajev. V Italiji jih lahko v trgovinah kupite že posušene, izgledajo pa kot krhlji (ital. pomodori secci).
Posušen paradižnik blanširamo v rahli raztopini kisa z vodo, lahko tudi v belem vinu, vendar le toliko, da postane mehek. Nato ga na hitro osušimo na vpojnem papirju, ohladimo in vložimo v steklen kozarec. Dolijemo olivno olje, ki mu po okusu dodamo začimbe (bazilika, žajbelj, rožmarin). Kozarec dobro zapremo in ga shranimo za kakšen mesec na temno mesto.
“Oživljeni paradižniki” močno aromatizirajo olje, ki je prav tako uporabno kot dodatek vsem jedem, ki pozimi trpijo zaradi pomanjkanja arome “rajskega jabolka”. Sam ga najraje dodajam testeninam, omakam, odlično pa popestri tudi zimske narezke…
pa dober tek
Forum je zaprt za komentiranje.