Sanje o službi – uresničene?
Doštudiral in dobil službo, ki me veseli in izpolnjuje, s plačo sem več kot zadovoljen, saj lahko zraven še varčujem v skladih in delnicah. Kvaliteta življenja je taka, kot sem si jo želel. Se pa zavedam, da je moj status bolj izjema kot pravilo, zato mi je žal, da je celoten sistem nastavljen tako, da imamo preveč visoko izobraženega kadra znotraj enega področja, ki ne najde zaposlitve, saj trg ne požira produciranih diplomantov. Medtem, ko diplomanti (ki ne dobijo prave službe) potegnejo krajši konec, si manejo roke upravljalci šol, dekani in drugi pristojni na državnih institucijah, ki z večjim vpisom na fakulteto zaslužijo več denarja…
Delam izven svojega foha, v bistvu.
Zdaj je kapitalizem. Ni več tega socialističnega “študiral sem to pa to, zato bom delal to pa to”. Vsak lahko dela samo tisto, kar zna. In kar lahko proda.
In časi niso čudni. Časi so taki, kot so. Kaj bistveno drugačni ne bodo nikdar več.
Delam tisto, kar sem si od nekdaj želela, plača pa je čedalje boljša. Res pa je, da sem na svoji poti naletela na veliko ovir, ki me niso ustavile. Glede na to, da izhajam iz delavske družine in da nisem imela podpore vez, je bila moja pot kar zahtevna in je potekala po daljišnici, za razliko od nekaterih kolegic, ki so službo zaradi vpliva staršev dobile na pladnju in nato samo jamrale o težavnosti dela. Sem na ustvarjalnem, dinamičnem in raziskovalnem delovnem mestru in takšno delo sem si vedno želela. Tudi sama sem bila med študijem nesamozavestna in ravnodušna, češ da “službe s svojega področja tak al tak nem nikol dobla, ker nimam vez”, (delala sem v prodajalni) nato pa sem se lepega dne brcnila v rit in si rekla, naj se neham smiliti sami sebi in naj iz mene bruhne borbena, trmasta, vztrajna plat. Ta me bo prisilila, da začnem svoje znanje in sposobnosti učinkovito “prodajati” in samozavestno predstavljati.
Precej sem delala kot prostovoljka v različnih zavodih in čeprav to delo ni bilo plačano z drugim kot s hvalospevi in trepljanjem po ramenih, mi je prineslo veliko znanj in referenc za nadaljna, plačana delovna mesta. Hkrati sem vedno iskala področja, ki sem jih ovrednotila kot “tržno nišo”. To znanje sem dopolnila s pripravništvom, ki je bilo v začetku sila zahtevno predvsem zaradi ženskega vodstva in kolegic, ki so mi metale polena pod noge, me ovirale, me zaposlile z deli, ki z mojim področjem ni imelo veze (npr. zlaganje majic in kuhanje kave) in španale. Kmalu pa so me zaradi mojega dela in vneme začele spoštovati in ugotovile, da se da z mano prav kvalitetno sodelovati. Vključile so me v projekte in me večkrat prosile za pomoč. Začela sem pisati članke, ki so bili dobro sprejeti, ter priročnike …. Mislim, da sem se v dveh letih osebnostno in ustvarjalno prav razcvetela, kar me je prineslo do izpopolnjujoče službe. Hvaležna sem za vse ovire, na katere sem naletela, saj so me naredile še močnejšo.
Delam nekaj, kar me prav posebno ne veseli, ampak dokler lahko delam samo par ur na dan in od doma ali koderkoli in dokler zaslužim več kot bi s svojo izobrazbo nekje drugje in dokler imam lahko dopust/bolniško kadarkoli hočem in dokler se ne spomnim česa boljšega, bom delala pač to kar delam.
Ajooooj, to bi imela pa kar nekaj dela veš :))) Hec, hec, saj jih ne skadim toliko.
Mi je pa hecno, ko je včasih kakšna punca prišla k meni delati, če sem potrebovala pomoč. Vsaka je rekla: samo da ne bom morala kave kuhati, ker to pa res ne bi. Jaz sem si pa ob tem mislila: eh, če bi jaz imela takšno službo, da bi samo kave kuhala, na koncu meseca bi mi dali pa plačo – kaj bi bilo to fajn.:))
Ajooooj, to bi imela pa kar nekaj dela veš :))) Hec, hec, saj jih ne skadim toliko.
Mi je pa hecno, ko je včasih kakšna punca prišla k meni delati, če sem potrebovala pomoč. Vsaka je rekla: samo da ne bom morala kave kuhati, ker to pa res ne bi. Jaz sem si pa ob tem mislila: eh, če bi jaz imela takšno službo, da bi samo kave kuhala, na koncu meseca bi mi dali pa plačo – kaj bi bilo to fajn.:))[/quote]
Mah se tud tega naveličaš.
Ni hujšga, kot taka služba, kjer ni dela …ima dan sto ur…
Ma ja…men je pri tvojmu šihtu najbolj všeč, da ti ni treba od doma. Kaj bi jest dala :-))
Sej jest rada delam v moji službi…sam če bi me en v pižami prestavil direkt od doma…na stol,
pa pol nazaj…sam odpravit od doma se mi je toooook težko.
Ajooooj, to bi imela pa kar nekaj dela veš :))) Hec, hec, saj jih ne skadim toliko.
Mi je pa hecno, ko je včasih kakšna punca prišla k meni delati, če sem potrebovala pomoč. Vsaka je rekla: samo da ne bom morala kave kuhati, ker to pa res ne bi. Jaz sem si pa ob tem mislila: eh, če bi jaz imela takšno službo, da bi samo kave kuhala, na koncu meseca bi mi dali pa plačo – kaj bi bilo to fajn.:))[/quote]
Mojo turško full hvalijo, a imaš še delovno mesto na razpolago?
Saj ne pravim, da mi moj job ni fajn, ampak tole … je pa jack pot! 😀
Jp, to je res fajn. Samo prijateljica mi pa pravi, da pa ona ne bi mogla. Da bi prvi dan vstala, drugi dan bi spala malo dlje, tretji še dlje … :))
Potem bi morali obe spati pri nas? Mislim… saj ne rečem, moj dedc se ne bi pritoževal :)))
Kaj pol, vama dam kar naslov? Vidve pa tacajt odpoved napišita :))
Forum je zaprt za komentiranje.