ne veseli december
Prišel je čas, katerega se večina veseli – veseli december.
Žal pri nas ni – samo zunanja podoba veselega decemra je. Za sosede, prijatelje – opazovalce.
Mož se zna super pretvarjati, meni je pričelo presedat vse to. Tudi pretvarjanje do mene. Dela načrte, me sprašuje, a vem, da je to vse krinka. Njegovo pretvarjanje mi gre ne živce, seveda opazi. Pa vendar igra veselega prijaznega moža. Trenutno še sprejemam igro, včasih navržem kakšno pikro, a vsi sprejemajo zadevo kot šalo, čeprav je stvar resnična.
Ob vsem njegovem pretvarjanju sem ugotovila, da je v meni ubil vsa lepa mnenja o moških. Vem da so tudi izjeme, so prijazni, ustrežljivi, vredni spoštovanja – ne kot moj mož. Pa vendar – večina so podobni mojemu. Mislijo, da z darili lahko kupijo žensko?! Mene nihče ne more kupiti, niti mojega spoštovanja ne. Tega si moraš priboriti z dejanji, besedami. In to iskreno, ne s pretvarjanjem. Trenutno zaradi zunanje podobe igram njegovo igro. Torej sem tudi jaz hinavska in se pretvarjam. Vsake toliko pokažem zobe, a res izgleda kot šala. Bo cel mesec šlo tako pretvarjanje skozi – ne verjamem. Kako se lahko najlažje pretvarjaš, da vsaj družino čez praznike ne obremenim? Vsekakor bom izpadla sama največja nesramnica, kajti mož je idealen v vseh pogledih igre.
In najhuje – zakaj v sebi čutim sovraštvo do moških, čeprav vem da niso vsi isti? Enostavno si ne znam pomagati – če imam možnost izbire, bom v vrsti čakala pri ženski, kot pa takoj pri moškem. Komunikacija do moških mi je že odveč, kaj šele kaj večjega.
Forum je zaprt za komentiranje.