Ali možje potolažijo svoje žene?

Zanima me mnenje obeh spolov.

Kakšne so vaše izkušnje, kadar vaša žena (dekle) ali pač ve, jočete (ni pomemben vzrok), kako se vi, moški, ali pa, če vprašam ženske, vaši možje, obnašajo do vas: vas potolažijo, ignorirajo, zmerjajo oziroma ali ženske potolažite, ignorirate, jih zmerjate, skratka, ne prenesete joka…?

Sprašujem, ker me je šokirala trditev moškega, ki mi je rekel: “Mislim, da ga ni moškega na svetu, ki bi se ukvarjal z jokajočo žensko oz. jo tolažil, ko ta joče.”

Hvala vsem za mnenja.

Po mojem si sfalila forum;) Tu jih ima bolj malo moža/ženo. Glede na to, da nas je večina ločenih, verjetno z odzivi partnerjev v takih situacijah v večini nismo bili zadovoljni.

Meni je bivši mož dejal, da mi solze ne bodo pomagale, da se zastonj jočem in ga tako ”izsiljujem”…….Tudi zato je bivši.
Tisti, ki so me zares imeli radi, so me še vedno potolažili, me objeli, mi prisluhnili.
Vse je odvisno od človeka: ima empatijo ali ne. In od nas: če smo to pripravljeni sprejeti/tolerirati ali ne.

Odvisno od tega zakaj ti je hudo. Seveda partnerki stojiš ob strani, jo stisneš k sebi in tolažiš, če je v težkih trenutkih. Če pa je jok izsiljevanje, manipulacija in partner to tako razbere, kot navaja Fighter, potem pa zagotovo ni razloga ne za tolažbo, ne za podporo.

p.s. a to je ta nova smer foruma, ki nam jo bo odprlo uredništvo?

…kje ona to sprašuje??
če bi imela koga, ki bi me poslušal in tolažil, ne bi tukaj stokala!

Zelo redko me kaj spravi do joka in ko me, me potolaži. Vedno. Ampak kot pravim, zelo redko me kaj spravi do solz.

Žensko je res treba prvo potolažiti, objeti, poljubiti na lička in čelo, poslušati, razumeti, potem pa nekako jo potegniti ven iz depresije, pač odvisno kako velik je problem. Tukaj pa v bistvu malo klovna zaigraš, jo začneš lupčkat in objemat, kot da si hiperaktiven, nekaj smešnega poveš, zaplešeš, zapoješ, ne se jokat ti bom kupil delnice palome boš jokala in profitirala…v glavnem, izvabiti moraš vsaj en nasmešek.

Ženske nočejo rešitve, hočejo samo nekoga, da posluša njene težave. Za to imate prijateljice ampak ok… 😛

Kratek izobraževalni filmček na temo:
https://www.youtube.com/watch?v=-4EDhdAHrOg

Žensko je res treba prvo potolažiti, objeti, poljubiti na lička in čelo, poslušati, razumeti, potem pa nekako jo potegniti ven iz depresije, pač odvisno kako velik je problem. Tukaj pa v bistvu malo klovna zaigraš, jo začneš lupčkat in objemat, kot da si hiperaktiven, nekaj smešnega poveš, zaplešeš, zapoješ, ne se jokat ti bom kupil delnice palome boš jokala in profitirala…v glavnem, izvabiti moraš vsaj en nasmešek.

Ženske nočejo rešitve, hočejo samo nekoga, da posluša njene težave. Za to imate prijateljice ampak ok… 😛

Kratek izobraževalni filmček na temo:
https://www.youtube.com/watch?v=-4EDhdAHrOg%5B/quote%5D

LOL….jokam…..:-))))

Na evo, noben me noče potolažit…

Koliko let pa ima tvoja partnerka? Pet? 🙂

Kot otrok sem bila vajena, da sem jih slišala, če sem jokala. Sem bila ozmerajna. Zato sem se navadila skrivati solze.
Bi pa zelo pasalo imeti koga, ki bi me v takem primeru objel in pritisnil k sebi.
Pred časom mi ni uspelo zadržati solz (smrt ljube osebe) pa me je prijatelj objel. Je izredno dobro delo. Je pa deloval malce zmedeno, ko mi je videl v solzah. Čeprav se poznava že zelo dolgo in veliko skupaj, ni bil vajen take moje plati. Namreč vedno jokam samo, ko sem sama, na skrivaj. Takrat pa mi ni uspelo zadržat.
V glavnem, ja bi imela takega partnerja, ki me objame, ko mi je hudo, predvsem pa, da ni treba skrivat čustev, bolečine. Da ti stoji ob strani, da se ti ne posmehuje.

… še enkrat se opravičujem, ker enkrat sem se že pod svojim imenom, torej Mimimimi, a sem bila na ta način ob oddaji odgovora opozorjena, da mora le-tega (spet) odobriti moderatorka, kar pa očitno traja, in bo priliman naknadno, pa bo spet komu kaj narobe hodilo.

Torej, iskreno se opravičujem, ker sem falila forum. Vidim, da je vprašanje enim res sol na rano.

Upam, da bo šlo tokrat normalno skozi.

Lep dan vsem.

Res da je par let mlajša od mene, ampak tako nizko pa tudi ne grem haha. Čeprav karakterno se včasih oba obnašava, kot da sva pet let in potem ji dam lupčka na lice in jo vprašam, če sem sedaj že izgubil nedolžnost in če ji je tudi pasalo in če to zdaj pomeni, da je ona moja punca.

Deluje na vse starosti žensk. 😉

Jokam samo, ko sekljam čebulo. Tolažba preverjeno ne pomaga.

Odvisno. Če je cmerava in joče za vsako figo, je po mojem ni potrebno tolažiti čisto za vse, ni pa potrebno imeti niti negativne reakcije na to. Naj se pač zjoče v miru. Če pa je kaj hudega pa seveda zasluži tudi tolažbo.

Koliko let pa ima tvoja partnerka? Pet? :)[/quote]
A se s tem ne neha pri dveh? :))

Koliko let pa ima tvoja partnerka? Pet? :)[/quote]
A se s tem ne neha pri dveh? :))[/quote]

S tem se začne po 40.

Jok je znak obupa, nemoči (pustimo solze sreče).
Kdo te je spravil v tako stanje in zakaj?
In čigava obveznost je, da te iz tega stanja spravi ven?
Zmoreš to sama, je nujno, da je to moški ali je samo zaželeno?

Iz tvojega pisanja je nekako razbrati, da bi to moral bit obveza moškega.
Citiran stavek, ki si ga napisala je vzet iz neke debate z namenom, da se dobi vnaprej znane odgovore?

Saj ste enakopravne, tipov ne tolažim in če ste enakopravne, pol tudi žensk ne bi 🙂

Ko nama je poginila mačka, me je tolažil, ko je psa kap, me je tolažil. Sicer niti ne jokam veliko. Mislim, da me za brezveze ne bi tolažil, mika, da bi preverila, me pa ne.