V SILI RAZBIJ…?

Pozdravljeni DOBRI ljudje,

upam, da ima kdo čas in voljo, da bo prebral mojo zgodbo in mi pomagal svetovati kako naprej. Stara sem 25 let. Znašla sem se v situaciji, ko ne zmorem več trezno razmišljati kako naprej. Kaj je moj naslednji korak…
Torej, otroštvo je bilo trpljenje. Selitve iz meseca v mesec (oče alkoholik-brezposelen), jaz, mami in starejša sestra pa smo večkrat spale v avtu, ko nas je ven vrgel ponoči, tako smo hodile v šolo, da ni noben nič opazil, skratka veliko prijav na policijo zaradi psihičnega in fizičnega nasilja, groženj, nič pomagalo, in to se je dogajalo do 15 leta, ko sem pobegnila od doma v krizni center za mlade. Takrat je oči prisegel da ne bo več pil, in res ni-ne pije več. Vseeno, sva s sestro najprej ona, potem jaz pri 18.letih obe odšli od doma. Spomini in posledice ostanejo, radi se imamo kot “družina” vendar kot otroka sva pretrpeli preveč… to je bilo zelo na kratko. Ko sem se odselila, sem zaživela. Svoj mir, fant, srednja šola, faks, vse sem naredila, vmes delala preko študentskega servisa, da sem si plačevala najemnino, hrano itd… vse sama brez pomoči, ker mi nimata iz kje pomagati (starša). 2012 sem diplomirala na zdravstveni fakulteti, takoj dobila službo za določen čas pri privatniku. Potem pa se je začelo. Najprej fant (7 let sva bila skupaj- 4 leta sva tudi živela skupaj) – odkrila sem da je psihopat – dvojna osebnost. Ko sem hodila na faks in se cele dneve učila v knjižnici, je on doma pil, več let pa nisem opazila. Domou sem hodila več ali manj samo spat, in potem počasi nekako začela odkrivati prazne steklenice po omarah, pod posteljo itd. Potem internet – pornografija, njegove gole slike – celo video kako se samozadovoljuje itd. To me je tako prizadelo, da ni besed za opisat. Svet se mi je sesul. Ker pred mano ni bil tak človek. Pa ve, da se da z mano VSE pogovoriti in vsakega razumem. Nikoli nisem še nobenega zatrla, ga ne-razumela. Vse poskušam razumeti..Naj še omenim, da sem bila jaz tista, ki si je želela v odnosu več sexa pa je bil on vedno preveč utrujen, ali se mu ni dalo… Tako da sem si začela kupovati sexy oblekce ( z zadnjimi dobesedno – zadnjimi evri) itd., pa ni nič pomagalo. Torej, me razumete kako me je to prizadelo, da je (potem ko sem odkrila), rajši to počel virtualno, zato je bil zame potem preveč zmatran… Potem sem zgubila službo. Tam kjer sem delala, je rekel dr., da v Sloveniji ni prihodnosti in da zapira ambulanto in da gre v tujino. Imam njegovo priporočilo, ker za delo sem bila vedno pridna in dajala 100% od sebe. Torej izguba službe, 3 mesece sem si lahko še plačevala najemnino potem pa ne več. In kaj – mogla sem nazaj domov. Sestra je še vedno v najemu (eno sobico ima), jaz pa zopet v “peklu”. Res je da oči ne pije več, in se normalno pogovarjamo, so pa spomini, in strah in tesnoba tako močni, da še sama ne morem verjeti. Zdaj že več kot pol leta iščem redno službo za dipl.ms, in je ne dobim. Sem aktivna pri iskanju in res se trudim, hodim tudi kar osebno, vendar ni in ni. Zato se mi je prejšnji teden zmešalo. Poskušala sem narediti samomor (kako sebično…), sestra me je prijavila kot pogrešano osebo, nato so me najdli in peljali v psihiatrično oskrbo. Vse vem, kaj sem naredila, kaj sem povzročila staršem in sestri in prijateljem, samo tega fanta sem in imam najrajši, vendar me je hudo hudo prizadel, službe ne najdem – je ni, enostavno dobim kurjo polt, ko mi rečejo “a sestra si pa ne dobiš, teh pa ja rabijo”! No in zakaj pišem sem, ker to itak vem že od prej (od prakse) in še zdaj ko sem doživela na lastno kožo, še psihiatri in psihoterapevti nič ne naredijo. NIČ! Tam sem bila kot objekt, kot senca, ki so hodili mimo mene. Bolj ko sem želela pogovorov s psihiatrom bolj so se odmikali. V skupinah sem sodelovala, govorila, se zjokala, dala ven iz sebe vse, na koncu pa so rekli, da me odpuščajo, ker je z mano vse v redu, in da MORAM it domov…. pacienti so se zatekali k meni po pomoč-želeli so si pogovora, enega da te posluša- tam smo bili vsi dobri ljudje “kot pacienti” delajo pa svinje! dobesedno so svinje tam zaposlene. Rada sem urejena in boli me ker me že celo življenje sodijo po videzu. Če sem urejena še ne pomeni, da sem srečna in da je vse v redu z mano. Da bom pa igrala eno ubogo žrtev in se še uredila ne, zato da me bojo opazili – ooo s to je pa res nekaj narobe. Ne razumem. Ne razumem več nič, naše države in sistema, ki se dogaja. Torej, je še veliko podrobnosti ampak enostavno kaj naj naredim. Spet sem doma – tukaj ki mi je nevzdržno (zaradi mojega počutja – ne vem, ne zdržim več, pa sem zdaj več kot pol leta doma), ne zdržim, rabim samo svoj mir, da umirim svoje misli, rabim službo, da si lahko ta mir plačujem, šele potem se mi zdi da bom sploh lahko začela prebolevati tudi bivšega fanta. Enostavno nimam več energije in ne volje, ker se mi zdi da nikamor ne pridem. Imate kakšno idejo? Kakšno usmeritev zame? Kakšen kontakt točen-kjer ti dajo vse informacije kako je, če je to res kje v tujini mogoče, ko “dobiš stanovanje in službo” obenem. Sama sem že iskala marsikaj pa je tako vse zakomplicirano, da res – ja sem lena ali kaj, zabita, da ne vem nič. Lotim se eno stvar in ko vidim da mi ne rata ali da je zakomplicirano obupam. Tako nimam nič na koncu. Enostavno ne vem. Prijeten večer še naprej in hvala tistemu, ki si je vzel čas in tole prebral.

Zakaj svinje? Kaj so ti takega naredili, da jih tako vidiš? So te mogoče odpustili iz tega razloga, ker jim nisi dovolila, da ti pomagajo in so sklepali, da ti ne znajo in da je potem očitno s teboj vse v redu?

Ja Anja tole tvoje življenje je res ena mora. Jaz te popolnoma razumem. A ne pozabi, da imamo tudi drugi probleme. Ogromno ljudi je brezposelnih, bolanih, brez doma, umre na cestah. Samo prejšnji vikend 4 mrtvi in to večinoma mladi.

Ljudje, ki te ne poznajo kot npr. jaz lahko sicer dajemo nasvete a rešiti tvojega položaja z čarobno palčko ne moremo. Dobra, ki jo recimo vidim jaz je, da oče ne pije več, da si zdrava. Poskušaj gledati na svet malo bolj z vesele plati. Ne pozabi, da neko stanje nikoli ni tako črno kot se sprva zdi.

Zaposli se z kakšnim svojim hobijem in aktivno išči službo. Zaenkrat je situacija taka kot je a ni nujno, da ne bo nikdar bolje. Če te mika poskusi v tujini a za to potrebuješ nekaj denarja. Lahko recimo za začetek pošlješ kakšno prošnjo v tujino.

Zanima me kakšna je bila diagnoza v bolnišnici?

Zakaj svinje? Kaj so ti takega naredili, da jih tako vidiš? So te mogoče odpustili iz tega razloga, ker jim nisi dovolila, da ti pomagajo in so sklepali, da ti ne znajo in da je potem očitno s teboj vse v redu?[/quote]
Ni dobila željene pozornosti.
Kar pa je od psihiatrov preveč za pričakovati, da se bodo tam poglabljali v neke vzorce in si jemali čas za vsakega.
Naredijo kar je nujno in to je to.

Na koncu pa je posameznik prepuščen samemu sebi, da se sooči s svojimi vzroci in travmami.
Kar življenje v bistvu tudi je. Nič drugega, kot soočanje s sabo.

V težkih trenutkih vedno išči stvari, ki te veselijo in se ne oziraj na tiste zaradi katerih toneš. Vsako jutro se zbudi nasmejana, poglej se v ogledalo in si povej, da se imaš rada. Začni delati na sebi. Verjamem, da je bila situacija zelo težka v mladih letih in imaš sedaj travme. Ampak sedaj je prišel čas, da delaš na sebi in si pomagaš se imeti rada.

Fant ni prvi in zadnji. Zgleda si naletela res na narobnega ampak ne obremenjuj se preveč s tem. Bolj kot se boš s tem obremenjevala, slabše se boš počutila. Seveda, bo trajalo nekaj časa, da ga boš prebolela vendar ga preboli tako, da boš sama sebi pokazala, da si zaslužiš boljše.

Sama sebi začni govorit, da zmoreš, da si sposobna. Če si prebrodila te težke čase boš tudi vse kar bo še prišlo. Vsi smo v življenju imeli težke čase, eni hujše drugi lažje. Življenje nas preizkuša skozi leta in nam postavlja določene ovire, ki jih moramo premagovati.

Pojdi med ljudi, poišči si prijatelje, ki ti bodo pri tem pomagali. Ne zapiraj se med štiri stene! Časi so res čudni, ni zaposlitev, ljudj gledajo samo še an svojo rit, bogati še bolj bogatijo, revni ostajajo revni.. vendar to še vedno ni razlog za poskuse samomora. Zame je oseba, ki opravi samomor mehkužec, je oseba, ki se ni znala spoprijeti z življenjem, oseba, ki beži pred problemi. Ne postani to in si raje dokaži, da zmoreš. Postavi si nek moto in živi po njem.

Za začetek lahko prebereš tudi knjigo the secret oziroma še ena je podobna tej samo da ima roza platnice v kateri so primeri ljudi kako jim je ta način mišljenja pomagal (samo ne vem kako se imenuje.. nekaj podobnega). Ta knjiga je fenomenalna!

Skratka začni živeti še danes. Bolj kot se boš na začetku prepričevala, da zmoreš, da bo vse prišlo ob svojem času (seveda to ne pomeni, da prenehaš z iskanjem službe), res se bo tako začelo dogajati in skos bolj boš srečna, to temno obdobje, ki ga imaš sedaj pa bo samo še črna pika, ki se bolj skoz bolj oddaljevala.

Aha ok, zdej vem.

AnjaXXX

Dekle….. Umiri se, 3x globoko zadihaj in se zamisli nad zadnjim dogodkom, ki si ga povzročila iz kakršnega koli razloga. poglej zdaj, kar se da realno, da na tam svetu nisi sama imaš svojo sestro, ki ji očitno ogromno pomeniš, svoje starše, ki jim ne glede na preteklost ogromno pomeniš, pa svoje prijatelje!
Fant ni ne 1. in ne zadnji, ki bo prišel v tvoje življenje in mogoče tudi odšel. Sama se moraš zavedat, da če je vse tako, kot si napisala si oseba, ki te bo nekdo cenil glede na vse tvoje pretekle izkušnje. Čez čas se iz takih ljudi rodijo izjemne osebe, a moraš BIT MOČNA in sama sebi govorit… jaz zmorem, jaz znam. Roko na srce fax za medicino ni lahek in zahteva ogromno učenja, zato pa se zamisli, kaj vse si prestala v preteklosti in si kljub slabim izkušnjam preživela in DOSEGLA SVOJE CILJE!!!

Služba…. res, da je hudo brez nje bit, a ljudje menjavamo službe, pa tudi kraj za živet. Poznam jih na žalost kar nekaj, ko so spakirali kufre in odšli v tujino. Žal nekateri tudi zelo daleč (Avstralija, Nova Zelandija, Kanada,…), samo so pa rekli, da so zaživeli. Tebe, kot berem ni strah pred tujino, ampak, kje bi dobila službo za svoj poklic. Lahko ti dam edini nasvet, da poskušaj poiskat službo za svoj poklic nekje v Avstriji, Nemčiji (če znaš nemško!), ker tam teh ljudi primanjkuje. Prijavi se na njihov zavod za zaposlovanje ali pa na agencije, kot iskalka zaposlitve. Stanovanja, sobe,…tudi niso drage in za pomoč se obrni na svoje domače, če ti malo finančno pomagajo vsaj za tvoj nov začetek.

V težkih trenutkih se spomni na svojo sestro, jo pokliči in se pogovori z njo, ker ona te najbolje pozna in ve kaj ste prestajale in te bo najbolje razumela. Ne zapiraj se med 4 stene, pojdi ven na kak sprehod, kolesarit, karkoli počni, samo, da nisi doma in se motiš s svojo preteklostjo! Ji ne rečemo zastojn PRETEKLOST in pusti jo tam, kjer je, ti pa začni znova in brez idej na samomor, ker si boš na račun takih dejanj uničila in zapečatila svoje še mlado življenje! Resno ti to govorim, ker kdo bi si želel imet zaposleno osebo, ki ni stabilna ali pa da bi nekdo si tako osebo želel za svojo sopotnico.
Še enkrat……vsedi se in si reči zmorem in pelji jo naprej, ter vse ovire, ki ti bodo dane na tvojo pot JIH PRESKOČI in pojdi čez njih, ker to bodo tvoje neprecenljive izkušnje, ki te bodo utrdile!