življenje – kako naprej
Zanimajo me vaša mnenja, predlogi, saj sem obupana nad zakonom, možem, sabo….
Sama sem zelo čustvena oseba, hitro me vse prizadene, sploh laž pa sovražim. Toleriram marsikaj, tudi kakšno drobno laž, če je podprta z dobrimi argumenti.
Mož je moje živo nasprotje. Ja, vem, boste rekli da sem ga sama izbrala. Sem, res je. Vendar ni bil takšen vedno. Ali pa jaz sedaj vedno bolj opažam? Tudi to je možno. Nakopičile so se namreč določene težave (tudi zdravje med drugim). Mož ne premore niti trohico empatije. Tudi če mu rečem da me je prizadel, da me boli njegovo obnašanje ne odreagira ali pa reče, da se naj umirim, da kompliciram. Če ga vprašam kako je preživel dan v službi – včasih pove, včasih reče, da me njegova služba nima kaj brigati. (ja, to je izjavljal tudi pred dvema letoma, ko je imel afero s sodelavko).
Skratka – doma se ne briga za družino kaj preveč, če je cel dan odsoten ne bo poklical, povprašal kako smo z otroci. Bo pa klical vse druge, da slučajno kdor ne pomisli, da ima tako zapolnjen delovnik!
Nekdo bo mogoče rekel, da mi zaupa in se zato ne zanima za stanje doma. Možno, ampak sem mu večkrat omenila, da bi lahko včasih poklical tudi domov ter nas pozdravil. Mlajšega otroka včasih ne vidi in ne sliši dva tri dni, ali je v službi, ali pa doma spi, ko gre otrok v šolo. Tudi ko sta skupaj, se nič kaj ne ukvarja z njim. (po branju forumov sem videla, da ni edini tak). Skratka – ne ozira se name, moja čustva, ne upošteva tudi otrokovih… Zato se vedno bolj zapiram v sebe, mož ne opazi ničesar, ali pa reče kaj, da me še bolj prizadene. Ob mojem vprašanju zakaj uživa v tem, da me prizadene se obrne in reče, da naj odrastem že enkrat in odide. Potem ne spregovori več, ker je globoko užaljen nad mojo nehvaležnostjo.
Ravno včeraj sem sčistila celo stanovanje generalno. Potem pa je hodil s sendvičem okoli, drobil po tleh, pustil umazano mizo, kjer je delal hrano. Ob mojem vprašanju, če ne spoštuje mene, ter truda, da sem vse sčistila je samo rekel – saj imaš čas, boš pa še jutri. (ja, zaradi zdravstvenih razlogov sem doma, ampak vsako delo mi je zato pravi napor, ni kot če si zdrav človek) Malenkosti za nekoga, ampak – res v komaj težavah spoznaš človeka, kakšen je.
Jaz tudi mislim, da je to še kako zelo možno in eden izmed glavnih razlogov, da ga doživljaš drugače in njegovo otročje in brezobzirno obnašanje še težje toleriraš.
Preveč si dopuščala, verjetno tudi za ceno svojega zdravja ter se ob tem nisi zavedala, kam vaju lahko pripeljejo vajini nerazčiščeni problemi.
Težko boš zdaj takšnega odraslega “otroka” naučila spoštovanja in empatije, saj ti bo nenehno vcepljal obutek krivde.
Ja, zakaj pa bi bil drugačen, če mu pa ni treba?
Ti narediš vse, tako si ga tudi naučila, “pusti, bom že jaz” je bilo od začetka, ko si se še izkazovala,
kako krasna žena si…..otrok tudi ni “znal” tako poštimat, kot ti….in se je lepo navadil.
Ne boj se, jaz sem kot (zelo) mlada žena, delala isto. Potem je pa mož nekega dne prijavil, da
“MI je posodo pomil”… pa sem se zamislila …MENI??? Meni jo je pomil? In sva se zmenila drugače,
pa ni šlo zlahka, ti povem.
Zdaj si ti doma, prevzela si vlogo “domačega servisa” in nič drugega. Očitno mu je dovoljeno, da
se lajha z drugimi ženskami, da je odsoten cel dan, da se ničesar ne pritakne, da je otrokom tujec….
Torej to veselo počne, zakaj pa ne, saj ni nobenih zanj neprijetnih posledic….tisto tvoje godrnjanje
je zelo majhna cena za to, da je svoboden kot ptiček na veji in še vse ima poštimano doma…
Ne bo se spremenil, saj ni neumen. Njemu tako zelo paše, zakaj hudika bi se spreminjal?
Da ti ne boš “žalostna”? Buahahaha…..ta je pa močna, res…
Dvomim, da je to njegova verzija, ki si jo je zarisal. Po moje si ni zarisal nezadovoljne žene doma.
Mislim, da bi morala svojega moža poslušati in ga ubogati. Kako ti je že rekel? Odrasti. On te ne spoštuje? Ti se obnašaj enako.
Če pusti drobtinice na mizi, mu jih stresi v aktovko, ki jo ima za v službo, ali na sedež v avto, ali v žep obleke, ki jo ima za v službo. Ali v posteljo, če je ne deliš z njim. Nima časa za otroke? Imej ga ti več. Na račun njegove večerje/kosila/malice. Če se znajde s sendviči, “pozabi” kupit kruh. Če pomaže vse po tleh, imej umazano. Če pusti umazano mizo, ko pobriši z njegovo majico, ki jo je odložil, kjer je ne bi smel. Peri in likaj stvari samo zase in otroke. Z otroci pojdi raje na svež zrak, kot da čistiš stanovanje.
Ustvari si življenje. Če ti odgovori, kaj te briga kaj počnem v službi . odgovori . res, me prav nič ne briga. Sem želela biti le vljudna, pa vidim da ni potrebe. In ga nehaj spraševati to isto vprašanje. Najdi si kakšen hobi, rešuj križanke, glej limonade, ukvarjaj se z otroki.
Če človek ne razume prijazne besede, če prijazne besede ne zaležejo, je treba ubrati drugo pot. Si prizadeta. Pokaži. Ne tako, da se sekiraš, jokaš, prosiš. Tako da ne skuhaš večerje. Tako da ne opereš cunj. Tako da ne greš v trgovino. Tako da mu zvečer pustiš otroka in greš klepetat k sosedi. Tako da si narediš penečo kopel, vzameš knjigo in se zapreš v kopalnico. POKAŽI!!! Ne razlagaj.
vse si povedala……
kako on ne funkcionira,kako te zapostavlja.Kaj pa ti?Kakšen je vajin odnos v postelji?da ti ne kompeziraš opravljenega dela po stanovanju z (ne)sexom oz.nežnostjo,ki mu jo namenjaš.V tem primeru ga jaz lahko celo razumem,ker za nas ene je nežnost še vedno 1/2 vsega v neki zvezi,pa čeprav se mnoge ne strinjajo z tem.Pa ti?
Razumem.
Če sem čistilka, vzgojiteljica, perica, kuharica…… pa naj bom še kurva v postelji. In če bo še potem mož takšen do mene, je pa res nesramen.
Veš kaj mario1, sem tudi to poskusila in imaš prav, vsak dan po sexu je bil osladno prijazen do mene, vendar samo to. Tako čudovito vprašal kako sem, kako smo doma preživeli dan, vendar preden je dobil odgovor je že odšel ven, ali pa telefoniral. Torej ?? Otrokom sicer rekel naj pospravljajo za sabo, ker je vse očiščeno – sam pa…..Aja, on je glava družine?! Če je to kakšen dober znak, potem pa – sory moški, kriva sem. Vendar NE bom se poniževala, da bo mož “prazen”, da bo za obiske hiša idealna, sama pa ne bom dobila osnovnega spoštovanja. Kako že gre – roka roko umije?
Ne, ni mi do sexa vsak dan (pa sem en čas tudi to delala, da vidim kje smo takrat), ampak bi pristala tudi na to, če bi dobila nazaj malce več moževe pozornosti. Če bi se mož potrudil glede tega, mi dal kakšno “toplo” besedo, me nežno objel kar tako, za brez veze, potem bi to za sabo potegnilo tudi mojo drugo plat. (za katero ve, da obstaja) Vendar sem kot večina žensk. Ne kaznujem moža s tem, saj sem tudi sama prikrajšana, vendar nimam niti trohice poželenja do nekoga, za katerega vem, da me ne ceni, kot človeka, ženo. Sex in nežnost – sta povezana, ampak ne vem če veš – nežnost brez sexa tudi obstaja!? Da pa mu bom dobra samo za sex? Hmm…
Tu si želela vzbudit njegovo sočutje, da bi cenil tvoj trud. Igrala si na čustveno karto. ki njemu očitno ne pomeni veliko. Namesto tega bi ga oštela in mu rekla tam imaš krpo in pospravi kar si nasvijal, ga oštela kot malega otroka in še nadrla kakšen zgled daje otrokom.
Bodi bolj odločna in zahtevaj kaj zase, ne bit kot mila jera in čakat, da bo on karkoli opazil, ker enostavno ne bo, je slep za tvoj trud, (tvoja čustva) ker je itak zastonjski, kot bi hodil v hotel kjer ni treba nič plačat in zgolj koristiš usluge. Zraven vsega tega je še težko uganit kaj točno si ti s svojo slabo voljo in čustvenim pritiskom želela, preprosto povej: hočem to, to in to… kot pri vojakih 😉
Drugače pa pojdita h kakemu svetovalcu, ker sama se očitno ne znata pogovarjat in dvomim, da vama bo tokrat kaj bolj uspelo.
Oprosti, ampak človek te težko spoštuje, če mu sama dovoliš, da te ponižuje. Ni vsa krivda na njemu, kar je v bistvu slabost ali pa prednost nekega odnosa. To pomeni, da lahko spremeniš, popraviš svoj del in šele potem bo on dobil možnost, da tudi on svojega. Lahko pa tudi čakaš, da najprej spremeni on svoj del in boš potem ti svojega. Vendar po mojih izkušnjah se odnosi ne popravijo na bolje, če oba čakata. Razen, če jima je lepo že v osnovi.
Narediti bi morala tako, kot ti je predlagal On_.
Eni ljudje so raje v slabih odnosih, kot pa pripravljeni tvegati spor, konflikt za pridobitev lastnega spoštovanja in povedati ljudem to, kar jim gre. Preveč se ga bojiš oziroma preveč se bojiš ostati brez njega, zato mu pa tudi dovoljuješ to, kar počne in ti ni všeč.
Če bi se zavedal, da lahko vsak moment, ko se mu sprdne poniževati te, spakira kufre, bi se ugriznil v jezik in jedel za mizo. 😉
Forum je zaprt za komentiranje.