Kdaj pa dečki dojamejo?

Veliko je govora o tem, da sta dva prvih par mesecev popolnoma zaljubljena, ena izmed prvih faz pa je, ko se njej razjasni, da ni samo ona del njegovega življenja, da ima tudi prijatelje s katerimi se rad dobi in etc.. Skratka razne debate, članki potem na veliko o tem kako zelo je pomembno v vezi kako punca to sprejme, da dojame, da je to normalno in da to še ni razlog za teženje, vprašanja, bla, bla… in tako naprej.

Moje vprašanje je, kdaj pa to dojamejo fanti? Da ima punca tudi prijatelje in prijateljice s katerimi se rada dobi? Da vprašanje kaj dela čez vikend ni že samo po sebi želja in vabilo, da vikend preživita skupaj? Npr. v četrek se običajno prijatelji ali pa znanci v družbi ali v klubu menimo, kam se gre za vikend. Tako se menimo za vsak vikend. Če ga v četrtek vprašam kakšne plane ima za vikend, bo on avtomatično menil, da gre že za povabilo od mene, da bi vikend preživela z njim. Kaj narediti, da ne bo tako mislil, se naj že avtomatično zmenim vsak vikend s prijatelji? Ni mi pa do tega, da bi čakala doma na njegovo povabilo. Če pride povabilo v soboto popoldan za nedeljo, mene že od sobote zjutraj ni in načelom pridem v nedeljo zvečer. Sem mogoče jaz tista, ki ne dojame pravi čas, da se on ne želi z mano dobiti noben vikend? Mogoče je to nekomu že malo težje razumeti, smo družba ljudi, kjer se vsak vikend nekam gre in je to nekomu nenavadno, tko da tega zgornjega taki, ki radi preživite vikend tudi doma bolj težko razumete. Zato bom dala še drug primer kako se lahko zakomplicira.

Gre za preprosto vprašanje kot je: ‘kdaj prideš?’ Večina fantov bo slišala tisti:’pridi čimprej.’ Kdaj fanti v vezi dojamejo, da je ‘kdaj prideš’ samo ‘kdaj prideš’? Je to fanom zelo težko slišati brez tistega težkega, ‘joj, moram pohiteti’?

Zakaj svojemu fantu ne razložiš do potankosti na način kot si nam? Zakaj njemu ne zastavljaš vprašanj? In zakaj misliš, da so si vsi moški podobni v času in trajanju klika v glavi?

Kolikor jaz razberem iz tegale skupka vprašanj, ni problem v dojemanju ampak v planiranju.
Pa en kup predvidevanj kaj si kdo misli je v tekstu.
To ni ravno zdrava komunikacija 🙂

A vidva ne uporabljata besed za pogovor? Zgleda tako, kot da vse kar si nekdo misli/želi, le sklepata na podlagi nekih “osebnih pravil, ki so se porodila v vajinih glavah”.
A je težko rečt, “kam me boš povabil ta vikend” ali pa “v soboto bi rada, da greva tja in tja ali pa počneva to in to”?

Ta konkretna zgodba je sicer že past tense. Ampak… ja, ne bi rada, da se takole ponovi. Ja, jaz sem to razlagala do izčrpanosti pa mi ni verjel. Npr. ‘kdaj prideš’, je bil zanj zmeraj ‘prid prec’… Jaz tega kako leto sploh nisem opazila. Potem se je pa začelo, češ, da je utesnjen, da ga omejujem. On je imel vtis, da jaz v resnici tako mislim in mu težim potem pa zakrivam ‘teženje’, da bi izpalo lepše. Potem ostale nimate težav s takimi situacijami? Se mi zdi, da tudi na daleč velikokrat slišim pare, ki se prerekajo glede teh tem..

Očitno sta se našla dva, ki sta imela različne poglede na same besede. zato je prihajalo do konflikta in utesnjenosti, ker sta drug drugega želela spremeniti.

Brez skrbi, da nisi edina. 🙂
Kar pa me spomni na tole zgodbico, ki na humoren način opiše razlike med razumevanjem moškega in ženske. 🙂

Brez skrbi, da nisi edina. 🙂
Kar pa me spomni na tole zgodbico, ki na humoren način opiše razlike med razumevanjem moškega in ženske. :)[/quote]

Haha, to je zgodbica od Cagrmajstra 🙂