HVALEŽNOST

Za koga ali kaj ste hvaležni v tem trenutku?

Ali se kdaj zavedate, da stvari in ljudje v našem življenju niso samoumevne?

Pišete dnevnik hvaležnosti?

O krivukljun pa kje si ti? 😀 😀

jz sem bogu zate ful hvalezen haha 😀 😀

Ne pišem dnevnika hvaležnosti, toda pogosto se spomnim oseb, za katere sem hvaležna, da sem jih v življenju spoznala/srečala in so se me “dotaknile” na tak način, kakor sem potrebovala. Te osebe nikakor ne morejo biti samoumevne, tudi če bi me prosile za to 🙂

Hvaležen današnjemu dnevu, ker je ena bejba pokazala barvo!
Tu in tam je kak dan poln lepote.

Calypso, hvala za tvoj odgovor 🙂 pa Paco je tud fajn napisal. Sem misla da bo še Robič svoj lonček dodal 😉

Sama hvaležnost do določene mere povezujem z zdravo ponižnostjo. Da ceniš, da se ti nekaj dogaja, da znaš prepoznat lepoto v dejanju ali neki situaciji… Da se zmoreš raz-veselit preprostih dejanj naklonjenosti ali pa magari da ti avto spet začne delat sam od sebe 🙂

Seveda sem hvaležna za veliko stvari. Dnevnika ne pišem, da ne bi dobila sladkorne. Meni marsikaj ni samoumevno, opažam pa da je drugim.

Hvaležen sem mami in očetu, ker sta na svet spravila čudež narave..mene:) Hvaležen sem soncu, ki je danes tako toplo sijalo, hvaležen sem jeseni, ki je obarvala bližnji gozd v prekrasne barve, hvaležen sem sosedovemu psu, ki danes ni bevskal v luno že ob štirih zjutraj, ampak šele ob sedmih, hvaležen sem Barceloni, ki je premagala Real….

Dnevnika hvaležnosti ne pišem, so pa moje misli in občutja, tudi tista o hvaležnosti, zapisane v drugačni obliki. Življenja in meni drage osebe že dolgo ne jemljem za samouvne. Hvaležna sem, da sem. Živa in zdrava. Zavedam se, da je hitro lahko tudi drugače, da imam pravzaprav veliko srečo, da so se vedno stvari zasukale tako, da sem odnesla celo kožo In hvaležna sem vsem, ki so bili, so in še bodo del mojega najožjega sveta. Naučili so me vsega, jokati, se smejati, se veseliti, trpeti, ljubiti, … predvsem pa vztrajati in nikoli obupati. Hvaležna sem tudi za to, da mi je bilo v življenju kdaj tudi zelo hudo, da sem odprla oči in se naučila videti lepoto, srečo in bogastvo v drobnih stvareh. Hvaležna sem, da lahko ne glede na to koliko denarja imam na bančnem računu, rečem, da mi je super, da sem srečna in da je življenje lepo.

p.s.
Hvaležna sem tudi za vas “bitke” tega čveka, saj me navkljub vaši predvidljivosti vedno znova presenečate. 🙂

Dnevnika sicer ne pišem, sem pa hvaležna za ogromno stvari. Mislim, da ti ni treba zapisati hvaležnosti, važno je, da se zavedaš kako pomembne so nekatere stvari in jih znaš ceniti.

“Ah, sam, da sem zdrav.”, je bila izjava sošolca, ki mu je tršica prilimala že tretji cvek in je imel potem popravca… 🙂

Drugače pa mislim, da je za to da bi človek bil lahko hvaležen, treba pozna ti obe strani, tudi tisto “nelepo”, da bi lahko bil hvaležen za “lepo stran” življenja pa čeprav so to le drobtinice.

Hvaležna sem za življenje samo in vse drobne stvari in osebe, ki mi polepšajo dan.

Hvaležna…

hm, kaj pa vem, če je tako lahko biti hvaležen. Nekako imam občutek, da ste nekako zlahka hvaležni. Torej hvaležni v pravem pomenu besede. Hvaležni, ko je v tebi občutek sreče, že skoraj ljubezni, za dobljeno. Občutek sreče že ob sami misli na dogodek, besedo… (zaradi katerega smo hvaležni). Hvaležen do te mere, da ti ob spominu stopijo solze v oči.

To je za mene hvaležnost. Vse ostalo je samo nek obris nečesa…

Kar prelahko hvaležni? Kaj naj bi to pomenilo? Da nekdo v vsem svojem tempu in hitenju ne zmore začutiti hvaležnosti, ali ker je to “dano” samo nekaterim ali ker se za tem skriva lažna ponižnost? Treba je ozavestit stvari ki nas obdajajo in zavestno poiskat tiste svetle trenutke kob katerih smo veseli in izpopolnjeni.

hvaležen sem sam sebi, da znam, zmorem, grem preko ocene svojih sposobnosti … da zmagujem in gentlemansko prenesem poraz

Ni lahko biti hvaležen za nekaj, kar nisi dobil kot darilo, po možnosti lično zavito z rdečo pentljo. In da spoznaš hvaležnost v takšnih stvareh, je potrebno prehoditi dolgo pot, ki je včasih tudi trnova. Ampak ko prideš na cilj, si hvaležen. Za vse. Tudi solze in bolečino na poti do cilja.

hvaležen sem za vse butce ki sem jih zamudil v življenju, za vse babe ki me pustijo pri miru, in za dober šnops ki ga imam še na lagerju, in da dočakam december ko imam en mesec pavzo in uživam v brezdelju, pitju, rogoviljenju in v pravljičnih bitjih ki me obiščejo v tem času….
predvsem pa sem hvaležen vsemogočnemu Bogu in devici Mariji, ki me kjub vsem mojim neumnostim neizmerno ljubita in mi pomagata v težkih časih…hvaležen sem tudi da preskočim neumne teme na monu…vse ostalo je samoumevno….ljudje pridejo in zginejo iz mojega življenja..jaz pa sem stalnica in skala opore v njem

Robi, prosim da izbrišeš žaljive in neprimerne poste! Hvala

Še dobro, da mi je nekdo hvaležen. 🙂

Še dobro, da mi je nekdo hvaležen. :)[/quote]

Absolutno!!! Hvala 🙂