Drugi moški

Živjo,

a mi lahko kdo svetuje v naslednji situaciji:

Dve leti nazaj sem se pri opravljanju priložnostnega dela na prvi pogled zaljubila v sodelavca. Veliko sva se družila in pogovarjala, a je ostalo pri tem, nisva imela intimnih odnosov.

Problem je, ker sem že 6 let v zvezi s fantom, s katerim imam dve leti starega otroka. Sodelavec, v katerega sem se takrat zagledala, mi je stal ob strani v hudih časih, ko sem imela doma komaj 4 mesece starega dojenčka in fanta, ki je bil nasilen. Takrat fant ni imel službe, jaz sem delala preko študentske napotnice in tako tudi spoznala sodelavca.

Ko je fant dobil službo, sem jaz svoje delo opustila in se posvetila otroku. Naj omenim, da imava s fantom že od kar sem zanosila, težave. Izkazalo se je namreč da je drugačen kot je obljubljal, vse prepušča meni in naključju, za vse sem sama…tudi finančno mi ne pomaga nič, pravi da so finance pač ločene, on zase, jaz zase…za otroka skupno…

zaradi otroka sem vse stike s sodelavcem prekinila in ga že dve leti nisem videla. Številk si nisva izmenjala, ker jaz tega nisem želela in nisva ostala v stikih. Težava, ki jo imam je ta, da še vedno vsak dan pomislim nanj in to mi ne da miru…

Zakaj ne neham misliti nanj če imam družino…zakaj ga ne pozabim…ali bom sploh lahko kdaj nehala misliti nanj??? Sprašujem se če sem naredila prav da sem se odrekala vsem stikom z njim zaradi otroka in fanta, ki me ne ceni…omenim naj, da sem jaz pridna mamica, doma naredim vse, obiskujem fakuleteto in delam kolikor le morem, fant dela bolj občasno, naredil ni niti srednje šole, ogiba se odgovornosti, ne razmišlja o poroki, še vedno živiva pri njegovih čeprav sva imela nešteto priložnosti iti na svoje, a on ni hotel…

Kaj naj sploh še storim, ali naj se vdam in sprijaznim s tem, da vsak dan mislim na drugega in je očitno da do fanta čutim samo navado, navezanost in ne ljubezni??? Ali sem mogoče samo zbegana:/

Prvo porihtaj svoj lajf. Na bivšega sodelavca pozabi in mu želi vse najlepše. Iz godlje moraš iti sama, brez opornice (zato tvoja želja po sodelavcu). Aja, pa še nekaj…ne smiliš se mi.

1. toliko blesarij (4 mesečni otrok – 12 mesecev porodniške // nasilen fant – 2. otrok …) je pa mojstrovina spraviti v en zapisek ☺

2. ja kresni se s tipom, ki ti je všeč … boš imel vsaj vso prihodnost en svetel spomin ☺

Saj ni problem “drugi moški”. In mislim, da ti to zelo dobro veš. Problem je v tem, da si očitno pristala v (nasilni) zvezi z napačnim moškim in v njej predvsem zaradi otroka tudi ostala. Tisti drugi moški bi bil lahko kdorkoli. Lahko bi bil tudi tretji ali četrti, če bi se ponudila priložnost. Morda z njimi ne bi bila intimna, bi pa v mislih bežala stran od fanta s katerim živiš in s katerim imaš otroka. In to počneš tudi sedaj. Ampak to so samo iluzije. Tako ti je lažje živet in preživet v zvezi brez občutka prave ljubezni. Nisi pa dovolj odločna ali pogumna, da bi dejansko nekaj spremenila v svojem življenju in odšla iz razmerja, v katerem trpiš.
Bi ostala z njim tudi če otroka ne bi bilo? Dvomim. Ali pač, ker se bojiš postavit na lastne noge in nenehno potrbuješ nekoga ali nekaj za oporo. Pa četudi so to samo spomini oziroma iluzija platonske ljubezni z nekdnajim sodelavcem.

Nasilen fant, ki ti pri skrbi za otroka ne pomaga? Najprej opusti iluzijo, da imaš družino. In nikar fanta ne sili v poroko, če ti je že zdaj jasno, da te ne ceni.

Se strinjam z napisanim!
Samo en življenje imaš, zakaj bi ga zapravila z nekom na katerega te očitno veže samo to, da je oče tvojega otroka? Moškega zeeeeelo težko spremeniš, sta se kdaj pošteno in odkrito pogovorila kaj si kdo želi? Bivši sodelavec? Kaj pa on čuti do tebe? Če so čustva obojestranska potem si dajta priložnost. Po mojih izkušnjah se najlepše stvari v življenju zgodijo, ko poslušaš svoje srce….Predvsem pa, verjemi vase!

Dokler boš s tem fantom, s katerim nisi in ne boš zadovoljna, tako dolgo ne boš nehala misliti in sanjariti o drugem.
S sanjarjenjem in odvračanjem pozornosti od situacije v kateri smo se znašli, si lajšamo čustveno bolečino in praznino, ki jo občutimo.

V tvoji situaciji je pomembno, da se naučiš biti samostojna. Tako finančno, kot čustveno ter se osvobodiš ujetosti in občutka podrejenosti, zaradi česar si se sploh znašla v odnosu s tem fantom.

Se strinjam z napisanim!
Samo en življenje imaš, zakaj bi ga zapravila z nekom na katerega te očitno veže samo to, da je oče tvojega otroka? Moškega zeeeeelo težko spremeniš, sta se kdaj pošteno in odkrito pogovorila kaj si kdo želi? Bivši sodelavec? Kaj pa on čuti do tebe? Če so čustva obojestranska potem si dajta priložnost. Po mojih izkušnjah se najlepše stvari v življenju zgodijo, ko poslušaš svoje srce….Predvsem pa, verjemi vase![/quote]

Mislim, da je bila zagledanost predvsem iz njene strani. Ker je imela doma težavnega moškega, si je v glavi ustvarila iluzijo srečne ljubezni in se tako zagledala v sodelavca, ki je bil pač prijazen do nje.

Jaz bi se na tvojem mestu posvetila izključno sebi in otroku, pa nauči se ceniti, ker z drobtinicam prideš samo do stradanja,
en dokaz imaš doma z neodgovorno, nesigurno in pasivno osebo, drug imaš v glavi, ker si delaš različne filme in utvare, kako bi bilo, če bi….ma pusti preteklost, drži se raje sedanjosti, če ti je sploh kaj mar zase in otroka…

Pozdrav.

Ocitno s tem fantom nista za skupaj in nima smisla, da trpis in se zatekas v preteklost : )

Haha, takih ženskam, kot je avtorica ni pomoči. To so ene in iste “kure”, ki ne znajo biti same in se vrtijo v začaranem krogu večnega upanja, da bo nekoč bolje. To znajo moški izkoristiti in tudi prav je tako, saj avtorica SAMA DOVOLI tako stanje. Vse kar ji gre slabo v življenju je čisto sama kriva. To da ji en zapiha na dušo in jo že spodnese kaže natanko na to.

Brez hrbtenice, brez ponosa, ponižna in nesamozavestna. Ne hvala!