Še druga plat nizkih odkupnih cen
… in vpitja: “država, pomagaj!!!”:
Zadnja leta tudi v Slovenijo prihajajo traktorji stare šole, povsem mehanski, brez kakršne koli elektronike, s preverjenimi motorji. Namenjeni so vsem tistim kmetom, ki radi kdaj pa kdaj sami tudi kaj “pošraufajo”, če gre kaj narobe. Nizkocenovni traktorji, takšni za od deset do dvajset tisoč evrov, pravzaprav skoraj edini lahko upravičijo stroške nakupa.
Kot sem spoznal med klepetanjem s prodajalci traktorjev, se v Sloveniji le kakšno desetino vseh traktorjev proda kmetom, ki si traktor zaslužijo z delom na kmetiji. Le deset odstotkov kmetov traktor, kakršnega kupijo, pri svojem kmetovanju dejansko potrebuje in svoj novi delovni stroj izbere na podlagi svojih potreb na njivi.
Nekaj je tistih, ki nakup novega in boljšega traktorja upravičijo tako, da pozimi z njim služijo tudi s pluženjem cest, a kot so mi povedali trgovci sami, traktor pri današnjih kmetih velja za statusni simbol. Ni vseeno, s kakšne barve traktorjem se vozimo mimo soseda!
Menda se ni zgodil samo en primer, ko so kmetje do svojega orjaškega fendta, fergusona, claasa ali john deera prišli s prodajo zemlje za potrebe gradnje cest. Vse lepo in prav, a zmanjšano površino bi lahko obdeloval tudi manjši in manj zmogljiv stroj. Seveda se trgovci nad slovensko šibkostjo ne pritožujejo, a se vseeno zdi, da nas kriza še ni naučila vsega.
Vir: http://www.siol.net/avtomoto/zanimivosti/reportaze/2013/08/agra_2013_traktorji_vs_avtomobili.aspx
jah … jaz imam avto s 7 sedeži … pa bi še na voznikovem lahko imel onega iz dnevne sobe ☺
babnico se pa tudi v vsem nejnem volumnu in teži “osvaja” za kresnit … pa desc rabi smo luknjo ☺
tako, da je vse “inflatorno” vgrajeno v človeško zavest
boobm, kdor ti daje te informaciej laže kot pes, ti traktorji ki jih ti omenjaš prihajajo sem, so večinoma kitajske proizvodnje, delani na osnovi starih new hollandov, fergusonov, marsikaterega pa ni mogoče homologirati ker ni tehnično ustrezen, kar se pa tiče fendtov( fendt je porsche med traktorji), se gre za učinkovit delvni stroj ki o zvesto služil 20 in več let na kmetiji (za raliko od takih ki si ti ki kupijo avto za 30000 jurjev pa ga mejao na pet let); btw, najcenejši fned stane od 75000 evrov naprej ….pa še druga plat…zakaj se kupujejo taki stroji, ker so jih lahko privoščijo….primer fend 930 ( v prekmurju jih boš videl kar nekaj), cena osnovnega modela je okrog 200000 evrov, od tega kmet plača dejansko samo 25% mpc, se pravi 50000 evrov, pa mi povej, si ti ne bi lkupil bmw X6 za 25% cene če bi ga lahko? kdo sploh potrebuje avto kot je bmw x6? pa ga vseeno ljudje kupujejo….misli malo boom, misli….
dejstvo je da kmetije v sloveniji crkujejo, predvsem gorske kmetiji ki so specifika slovenije, tam kjer potrbuješ specialni traktor kot je lindner, ki stane od 45000 evrov naprej, kdo ki obdeluje cca 5 ha gosrke kmetije si ga lahko kupi? nihče..tam so tudi stroški pridelave bistveno večji (strošek dela je neprimerno višji kot v nižinskih kmetijah), zato pa se te kmetije opuščajo, zaraščajo pokrajno pa prekriva gozd….
še tole, v VB imajo dokument glede strategije samooskrbe hrane( želijo doseči 100% samooskrbo do leta 2017) in ta dokument nosi oznako strogo zaupno, pri nas pa je samooskrba 45% in ko bo par takih let kot je letošnjo boste v celoti odvisni od tujine, me pravzanima kaj boste in s čim bost kupovali hrano?
vedno je bilo in vedno bo, ključ do blaginje države leži v tem kako so njeni državljani zaščiteni v primeru naravnih katastrof, se oravi oskrba z osnovnimi človeškimi dobrinami, hrano, vodo, itd…
No, na našem koncu so John Deere in. Menda moškega tud nobena tamlada pogleda ne, če ga nima. 🙂
Da obstaja tudi med kmeti precej takih, pri katerih bi lahko potegnili analogijo s kakšnim lastnikom BMW-ja pa najbrž tudi ne moreš zanikat. Dejstvo je, da marsikdo od njih razmišlja, da mora sam imeti vso možno mehanizacijo, tudi če razpolaga samo s fliko zemlje.
P.S.: X6 si pa pustim šenkat, če mi dotični dobrotnik še registracijo in servise plačuje.
Kdaj pa je pravzaprav Slovenija bila samooskrbna? A ni bolj problem v interpretaciji tega pojma? Danes je stvar uvoza prehranskih surovin bolj očitna, ker gre pač za del trgovske izmenjave s tujino. V Jugoslaviji smo tudi na veliko kupovali pridelke iz drugih republik, ampak ker je šlo za notranji trg, se nihče ni zaradi tega sekiral.
Samooskrba na splošno pada: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4258
Forum je zaprt za komentiranje.