mnenje

Danes sem se zelo razjezila in prav čutim potrebo, da se nekomu izpovem. Sem namreč poročena šest let in imam dva majhna otroka. Z otroci je veliko veselja pa tusi veliko dela. Moj mož se sicer ukvarja tudi z otroci, vendar je moje mnenje, da preveč časa porabi za svojo družbo in svoje aktivnosti, pri katerih ni prostora zame. On misli, da sem jaz zadovoljna že zato, da imam dva otroka vendar mi njegova neprestana odstotnost še po službi, začenja počasi presedati. Zanima ga plavanje, jadranje, planinarjenje, alpinizem, fitnes. Vedno najde neke stvari, s katerimi se mora ukvarjati, toda mislim, da išče način, da je s svojo družbo.
Saj pušča tudi meni prostost, da grem kamor hočem, toda jaz svoje družbe sploh nimam, ker me ne zanima. Zanimajo me le tisti, ki imajo enake interese kot mi, toda partnerji se vedno držijo v krugu svoje družine, moj mož pa kar preveč časa posveča samo svojim potrebam.
Saj sem mu povedala, da me to jezi, pa reče, da so otroci premajhni, da bi šli skupaj, vendar mislim, da bi se nam moral prilagoditi.
Ne vem ali naj se jezim ali naj pustim času čas in se ne zmenim za njegove neprestane odsotnosti. Pravi, da je doma utesnjen, da ga motijo sosedje, moji sorodniki in podobno.
Prosim za kakšno mnenje.

začni jamrati, da imate premalo denarja in naj si najde dodatno delo. Po možnosti doma ☺

Pocasi bos mogla po mizi udarit.

Tipičen ženski egoizem. Dec naj ima samo tiste hobije, tiste interese, ki se njej zdijo ustrezni. Ukvarja naj se z njimi, ko njej ustreza. Zanimati ga mora samo tisto, kar se njej zdi pomembno. Če ima tip malo svoje osebnosti, je to že grožnja njeni nadzorniški mentaliteti. Vse se mora vrteti samo okoli nje in tisto, od katerega ona nima neposredne koristi ali osebnega zadovoljstva, je treba ukinit. Dec se lahko ukvarja samo s tistim, kar bo ona po svojem preudarku odobrila, da ga lahko zanima in v meri, ki bi njej najbolj odgovarjala. Če bi jo res ljubil, bi jo pooblastil, da mu ona izbere ustrezno družbo za prosti čas. In ker ona svoje družbe nima, ker je nič ne zanima, bi ji moral stati ob strani tako, da bi se tudi on odpovedal vsemu in v znak solidarnosti svoje življenje posvetil puščobi in dolgočasju. Kaj se to pravi, da bo on užival življenje, medtem ko se ona muči v prostovoljni praznini in otopelosti?

Po moje mu ona ne nasprotuje njegovi družbi.

Jaz jo razumem da ne mara biti vedno sama z otroki pač če maš 2 otroka imaš odgovornost da si z njimi. Če ga motijo sorodniki in sosedje je pa tud problem in bi se morala pogovoriti.

to je tipični egoist, ki misli samo nase……………..
daj mu ultimat, al naj pa spoka !

Ko ga je spoznala, je bil zanimiv, ker je bil poln življenja in tako drugačen od sive miši v njej, zdaj ji pa naenkrat to več ne odgovarja. Žali jo njegovo veselje do življenja, ki ga sama nima. Ne potrudi se, da bi sama kaj ukrenila s svojim nezadovoljivim bivanjem, ampak bi raje še njega potegnila v svojo depresijo in klavrnost. In potem bi bil seveda spet on kriv, da je vse tako zamorjeno.

Ne, on išče način, da se oddalji od tebe, ker…….
Tu se začne debata, ki ni več tako prijetna in enostavna, ne zate ne zanj.
On se po moje niti ne zaveda tega in ti tudi ne, da mu njegovi hobiji pomenijo več, jim daje prednost pred tabo in otroci, posledično si ti nezadovoljna in mu to očitaš, si nejevoljna, kar privede do tega, da je on še raje sam s sabo in svojimi hobiji kot pa s tabo in otrokoma….. in začaran krog je sklenjen 😉

Kako doseč, da bi on (končno) dojel, da naj bi posvetil več časa družini in vas ne puščal same, hkrati pa to ne bi izpadlo kot nekaj kar se mora?
V bistvu bi si sam moral želet bit več s tabo, sploh sedaj, ko so otroci majhni! (česar si očitno ne želi), tako je pa na nek način tebe “zaposlil” z otrokoma, da lahko on športa okoli kot je to počel že prej…. tebe pa grabi obup, ne zaradi njegovih špotrov ampak zato, ker mu je (po tvoje, ker se počutiš samo in osamljeno), premalo mar za vas kot družino.
Sigurno je prvi korak to, da mu (kolikor je možno) prijazno poveš kako se ti počutiš ob tem, ko te toliko pušča samo z otrokoma, ne govori mu kaj naj on počne, kaj MORA počet…itd , ker se bo potem le branil in ne bo efekta. Raje mu razloži kako se počutiš sama, kako se počutijo otroci… potem počakaj, utihni, naj se sam odloči, razmisli s kom želi biti raje. Vsekakor je to njegova odločitev ne tvoja. Če mu postaviš ultimat se nehote postaviš v vlogo policaja od katerega bo on bežal, iskal krivine, da ti “pobegne”, če se bo določil sam, bo želel ostat s tabo ker bo sam tako želel 😉 Če tega ne dojame potem…

To je vse res, vendar on sedaj tudi ni več sam. Ima ženo in otroke in temu primerno bi moral prilagoditi svoje življenje, ne pa da se še naprej vede, kot da je sam. Vsaj tako se bere.

Sem istega mnenja.
Razlogov pa je lahko več. Ali je že v osnovi takšen, da mu je ukvarjanje z družino nekaj tujega in nepotrebnega ali pa zaradi odpora ali nekih zamer beži iz samega odnosa.

Grem stavit, da ti je prav to njegovo veselje do življenja in da ima številne hobije bilo najbolj všeč pri njem v začetku vajine zveze. Samo ne vem, kam je on gledal, ko se je poročal. Praviš, da lastne družbe in hobijev nimaš. Le kaj je bilo tako aktivnemu tipu, da se je poročil s popolnoma zdolgočaseno žensko? Le kaj mu je bilo, da se je sploh poročil? Že vem, zaradi ustrezanja večini. Tako življenjski in hobijsko bogati tipi bi morali imeti v življenju dovolj pameti, da bi ocenili, da jih bo družina samo ovirala pri tem, kar jim v življenju res nekaj pomeni. In to so hobiji in druženje s prijatelji. Žal ponavadi te pameti nimajo, zato se hitro odpre vprašanje, zakaj moški s prijatelji preživi več časa, kot z družino. Poroka z zdolgočaseno žensko je naravni pristan za tipe, ki so sami isti. Za vse ostale je to veriga, ki se je bodo poskušali tako ali drugače rešiti, ponavadi s prelaganjem odgovornosti za družinsko življenje na ženo.

Ne vem, kaj si tako zloben. Goveja župa je napisal sicer dobro provokacijo in ena taka je čisto zadosti. Če se je njen mož z njo prostovoljno poročil in bil prostovoljno zraven, ko sta delala otroke, se en more tako obnašati, kot da se ga to nič ne tiče. Ne glede na to kako zelo je ona zdaj dolgočasna a ne. Ker tudi ona še ni imela dveh otrok, ko sta se spoznala. Kdo od njiju se je bolj spremenil potem po tvoje?

Pa saj je napisala, da se partner ukvarja z otrokoma, vendar po njeno premalo. Premalo pa zato, ker so njena glavna okupacija otroci in nič drugega. Jaz se pa popolnoma stinjam z župo.

Napisala je še:

To ni nič drugega, kot izgovor. Če imaš željo prosti čas preživljati z družino, potem ne iščeš izgovorov v tem, da so otroci premajhni. Kot, da z majhnimi otroki res ne bi mogel kam iti.

Če bi bil razlog v premajhnih otrocih, potem se bo čez par let spremenil in naenkrat dobil interes preživljati več časa z družino ter se odpovedal ostali družbi. Jaz v to ne verjamem. 🙂
Kar dokazuje naslednja izjava:

Zgleda, da ni družinski človek in raje uživa v družbi kolegov.

Župa je pisala v stilu…pusti me, življenje je moje, delam lahko kar hočem, ker nisem nikogaršnja last. Ja super. Naredmo otroke, z njimi naj se ukvarjajo drugi. Odgovornost vsakega starša je, da se prilagodi v korist otrok. In vsak otrok potrebuje oba starša. Nič ni narobe, da je ohranil dejavnosti, ki so le njegove in si vzame čas zase. Samo očitno ni usklajenosti in mu njegovi hobiji pomenijo beg pred realnim stanjem. Noče odrasti:). Njegovo življenje se ni spremenilo, prostor je le za njega, za njegovo družbo, potem dolgo nič…in nato se spomni, da ima partnerko ter dva majhna otroka. Škoda, zamuja najlepše trenutke.

na ZS mi daj kdaj pa kje te lahko pridem za ritko držat pa v učke gledat — bova skupaj sladoled lizala

Seveda so njena glavna okupacija, če pa za kaj drugega nima časa oziroma si ga ne more vzeti, ker so moževi hobiji bolj pomembni od njenih, nekdo pa mora biti ob otrocih. Tako sta si postala in to ni družinsko življenje.

Seveda so njena glavna okupacija, če pa za kaj drugega nima časa oziroma si ga ne more vzeti, ker so moževi hobiji bolj pomembni od njenih, nekdo pa mora biti ob otrocih. Tako sta si postala in to ni družinsko življenje.[/quote]
Mogoče je mislila, da bi morala angažirati varuško in oba iti v družbo. 🙂
S tem bi padel izgovor moškega, da z otroki ne moreš nikamor..Če ne bi potem našel drug izgovor, da je pa žena prestara. 🙂

Kakorkoli, stanje kot ga imata, sta ustvarila sama in sama ga bosta morala rešiti. Ni kriv/odgovoren le eden. Težava nastane pri deljenju odgovornosti, ko jo dva prelagata eden na drugega, tako pa se nikoli ne pride do ustrezne rešitve pač pa kvečjemu do odtujitve oziroma ločitve. Kar pa je lahko tudi začasna rešitev, vendar otroci te posledice vpijejo kot gobe in jih lahko prenašajo naprej na svoj rod.

Ni nujno, da bosta sploh reševala. Moški se ne bo spremenil, to je dejstvo. Ne sprejema odgovornosti, torej sploh ne pride do deljenja. To bi občutil kot napad. Žal je tako, da smisel/nesmisel za starševstvo običajno začutiš šele, ko postaneš sam starš. Pri tej zvezi se je moški distanciral od vloge očeta in partnerja, živi svoje sanje, neoziraje se na njegove najbližje, ki ga močno pogrešajo in potrebujejo. Ja, otroci pokasirajo. In kar seješ, to žanješ.

Pa se obnaša. Družina mu je očitno v breme. Je pač bil dovolj naiven ali butast, da se je poročil, verjetno zaradi pritiska okolice. Takšni moški se ne bi smeli poročati. Ponavadi pa se, ker pač podležejo eni, ki se zanima za njih.

Ni nujno, da bosta sploh reševala. Moški se ne bo spremenil, to je dejstvo. Ne sprejema odgovornosti, torej sploh ne pride do deljenja. To bi občutil kot napad. Žal je tako, da smisel/nesmisel za starševstvo običajno začutiš šele, ko postaneš sam starš. Pri tej zvezi se je moški distanciral od vloge očeta in partnerja, živi svoje sanje, neoziraje se na njegove najbližje, ki ga močno pogrešajo in potrebujejo. Ja, otroci pokasirajo. In kar seješ, to žanješ.[/quote]
Se strinjam. Ampak rešujeta že, četudi z begom drug od drugega. Za ene je tudi to rešitev, čeprav ni. 🙂

Ni nujno, da bosta sploh reševala. Moški se ne bo spremenil, to je dejstvo. Ne sprejema odgovornosti, torej sploh ne pride do deljenja. To bi občutil kot napad. Žal je tako, da smisel/nesmisel za starševstvo običajno začutiš šele, ko postaneš sam starš. Pri tej zvezi se je moški distanciral od vloge očeta in partnerja, živi svoje sanje, neoziraje se na njegove najbližje, ki ga močno pogrešajo in potrebujejo. Ja, otroci pokasirajo. In kar seješ, to žanješ.[/quote]
Se strinjam. Ampak rešujeta že, četudi z begom drug od drugega. Za ene je tudi to rešitev, čeprav ni. :)[/quote]

To je beg v sili:). Lahko je biti pameten na daljavo, a ne:). Kaj bi ti naredil v dani situaciji?

Po moje bi mu ona tudi pustila vse te hobije, če bi bil on drugačen do nje ko so vsi skupaj, bi ji drugače predstavil razloge za svoje dejavnosti, tako pa…. :/

Kolikokrat na dan/mesec pa je teh njegovih športov brez otrok in mame otrok?

heh to je to … po tvoje
pa ji spet kaj nebi bilo prav — je zrela, da se začne “ponujati”, da bo doma imela rada mir pred descem ☺