smisel za humor
Kako se vam tole zdi? Moj tip je zelo zelo fajn in nimam nekih hudih pripomb nanj. Ampak. Kar se tiče pa humorja, heca, odrezavosti … sva pa vsak na svojem bregu. Takole kot gre tukaj v kaki temi dialog z besednimi igrami in iskrivimi domislicami, se z njim ne morem pogovarjat. Vse vzame zelo dobesedno, če ni očitna šala, je ne prepozna, ne pozna ciničnosti, sarkazma, črnega humorja.
Zadnjič mi je med službo stisnil en malo bolj sočen sms in sem mu odgovorila: joj sem zafarbala, zdej bo pa šef mislu, da zaradi njega … In on takoj: joj, oprosti, nisem hotel, upam, da ne boš imela zdaj problemov zaradi mene.
Imam prijateljico, ki je zelo bistra in se stalno nekaj zafrkava, še najraje ima pa črn humor, njen tip je pa tudi malo bolj lesen glede tega. Ona pravi, da niti ne opazi več, meni se pa zdi, da bom pogrešala izmenjave dovtipov in to. Z bivšim možem sva rekla vsak dve besedi, pa sva se valjala od smeha, ali pa je padala fora na foro do absurda …
Skratka, je neujemanje pri smislu za humor nepremostljiva ovira po vašem ali se vseeno da? Jaz se bojim, da je smisel za humor povezan tudi siceršnjim načinom razmišljanja, da ne rečem ravno z inteligentnostjo (pa saj ni neumen človek, jaz pa tudi ne tako pametna, da bi rabila ravno Žižka za sogovornika). Zaenkrat nama je lepo, ampak traja šele kake pol leta, se pravi je še čisto frišno in se še vse gleda skozi rožnata očala.
Kaj pravite?
moj ma včasih tudi kakšne čudne fore, ki se jim nihče ne smeji ampak kar vztraja in vztraja pri svojem in na koncu izpade največji idiot na svetu. ampak midva sva še vedno po vsem kar sva skupaj hudega preživela in glede na njegov “čudni” humor še vedno že 5 let skupaj. tako da meni je kul. nevem premisli. na začetku sem tudi jaz mislila, da to ne gre nikamor, tako kot ti, ampak sem se pač sprijaznila, da je to le ena njegova slaba lastnost in sem to pač sprejela. sedaj se s tem sploh ne obremenjujem več, kot da ni nič narobe.
No, jaz sem imela prijateljico, s katero sva imeli dialoge, da so drugi lahko samo zijali. Ali da sva obe naenkrat začeli isto misel z isto besedo … Ampak se je zdaj ful spremenila, nima več te iskrivosti, tako da smisel za humor očitno ni neka stalnica, na katero bi človek lahko stavil. Mogoče se je spremenila pod vplivom moža, ki je zelo resen človek. Ne vem. Mogoče se pa lahko zgodi tudi obratno, da se človek tega nauči.
No, jaz samo zaradi tega ne bi kar vrgla puške v koruzo.
čao vsem na tem pogovoru
no da še jaz povem svojo štorijo ,tud pri nama je tako ,da sem jaz neumoren humorist ,moj pa resen do nezavesti,more bit zelo dobre volje da se nasmeji kakšni šali ,ampak dobro je to da mi ne zameri če začnem s svojimi forami ,je pa tko da se nasprotja privlačijo a nebi blo dolgočasno če bi bli vsi enaki ,recimo serija alo alo jest sm umrla k sem videla njegov dolg obraz ko me je pogledal ,k sem se smejala ,v glavnem skoz scena vsaj pri meni tko da nič bat,takole je čisto v redu
tolk enih postov o humorju, clouk se pa niti mal nasmehnt ne more.
… in pol je un dec brez smisla za humor, k john cleesa zdele doma gleda in se
vala od smeha “there is too much butter on those trays” … nono senjor, “unos, dos, tres!”.
jest bi umru brez smeha.
in ce bi se odlocu, da si eno moro u kikli prpelem domou, resno s sam satan,
bi se posusil v 5 letih!
no, razn, ce bi mela veliko oprsje, jasno!
ergo, kaksno kito ima dec??
… just kidding!!
srecno!
pozdrav!
Hmmm, to se med dvema zgodi že prvi dan, vidva sta skupaj pol leta. Torej med vama ni te iskrice, ki bi podžigala humor in bi se v tem dopolnjevala. Meni to veliko pomeni, ne predstavljam si odnosa, da me drugi ne bi začutil in bi morala vsako stvar pojasnjevati. S tem bi se izgubil ves čar.
Glej, saj najbrž ima polno drugih kvalitet:). Razmisli, koliko to tebi pomeni in kako pravzaprav deluje vajina komunikacija…sta oba zato bolj vsak sebi, zadržana, omikana?
Meni se zdi tezava ki jo opisujes, povsem normalna. Namrec pac en konflikt med vama. Vsi pari jih imajo. Konflikte namrec. Pri vama je to razumevanje humora. H konfliktom oz.neujemanju se vec ali manj enako pristopa. Z razumevanjem, s pogovorom kaj tebi nekaj pomeni, kaj njemu drugo… Pomaga ce si dovolj prizanesljiva do njega, mu veckrat poves Hec je bil in se nasmehnes. Scsoma se bo navadil in mu bo v primeru dvomov dovolj samo tvoj hudomusni poblisk v oceh, a to pride s casom. Nic nenavadnega se vama torej ne dogaja. Kar pogumno v resevanje kriznih tock! 🙂
Če se dva v redu razumeta, itak sčasoma razvijeta samosvoj humor. Če ga ne, potem je pa to ena bolj “tečna ” zveza. Treba se je vprašat zakaj je to tako, zakaj se na nekoga odzivamo na ta način.
Meni je recimo že več ljudi reklo, da se ful nasmejijo v moji družbi, da sem zelo zabavna, moj večkrat reče, da bi si moral kakšne moje smešne izjave nekam pisat. Sem pa tudi že srečala ljudi, katerim sem se verjetno zdela vse prej kot oseba s smislom za humor. To je bila posledica nekakšne moje podzavestne reakcije na to osebo, ki sem jo zaradi določenih zadev dojemala negativo oziroma se tako odzivala nanjo, tudi če je bilo kdaj kaj napeljano na neke vrste šalo. Najin odnos ni bil ok. Veliko je bilo nerazjasnjenih stvari v zraku, neizkrenosti, laži. Ne preseneča me, da mi prav nični bilo smešno. Situacija je bila takšna, da mi ni bilo do smeha. Tisto nisem bila “prava jaz”, tiso sem bila “zamorjena jaz”. In če ne moreš takšnega odnosa popravit, je boljše, da ga prekineš. To, da se s takšno osebo ne smejiš, je še najmanj. Tudi to, da jočeš zaradi nje ni še najhujše. Vse skupaj pelje v propad.
Pa ne gre zdaj tukaj za to kdo ima ali nima smiel za humor. Do neke mere ga imamo vsi. Vsi se znamo smejat. Če se ne zmoremo, se je pa treba vprašat zakaj.
Forum je zaprt za komentiranje.