Nepogrešljivi in nenadomestljivi delavci
Zadnje čase je veliko govora o tem, da izobražen kader ne more dobiti službe oziroma da mladina ne more dobiti službe, podaljšuje pa se delovna doba za upokojitev. Ampak nisem zaradi tega neposredno odprla to temo. Zanima me vaše mnenje o t.i. “nenadomestljivih oziroma nepogrešljivih delavcih”. Veste to so tisti delavci, za katere je delodajalec (praviloma gre za javni sektor) ugotovil, da so tako nepogrešljivi, da še niso za v penzijo. Če pa že so v penziji, pa delajo preko avtorskih in podobnih pogodb. Pa bi človek rekel, da to pomeni, da so samo nekateri delavci brihtne in sposobne glavce, mlade oziroma njihove potencialne naslednike pa je treba “zatreti v kali”.
Tako smo še do nedavna imeli osebe, ki so tako ali drugače delale za javni sektor pri starosti 80 let in več. Enim je to pač fajn, da jim ni treba doma poslušat ženo (ali moža), ali čuvat vnuke. Tisti delavec, ki trdo dela, komaj čaka, da gre v penzijo, ker je izgorel in izmučen. Evo, napisala sem krajši uvod, vi pa nadaljujte…
Poleg tega pa imamo še “podvajanje državnih in občinskih funkcij” in članstva v nadzornih svetih gospodarskih družb – ko ene in iste osebe opravljajo več “služb” hkrati (skratka, multipraktiki).
Sodobni čas nas opozarja na to, da je vsak človek v poklicnem smislu nadomestljiv, zakaj se pri nas takšno razmišljanje v celoti ne “prime” ne poznam vseh razlogov; so pa v precejšnji meri krivi politika in prejšnji propadli družbeni sistemi (katere starejše generacije vztrajno gojijo v glavi in srcu še kar naprej). To, da nekateri opravljajo hkrati dve ali več funkcij/služb mi je tudi precej zgrešeno (praviloma se funkcionar v nobeni od teh parazitskih služb ne pretegne) – ne bi me ta resnica toliko motila, če se ne bi otepali precej visoke brezposelnosti.
Boriti se v naši državi proti vsem dejstvom, ki si jih navedla antilopa, je kakor boj z mlini na veter – bolj ko se upiraš, slabše je. Že pred leti sem se sprijaznila, da bom morala delati do smrti, delovni kontigent za upokojitev se ob vsaki zamenjavi vlade podaljša – toda hkrati pa se sprašujem ali bom sploh dobila možnost delati? Mladih Slovencev, ki se to sprašujemo, je vsak dan več ://
čak mal … a se ne gremo tržno gospodarstvo?
Jasno, da se vsakdo gre kar zna, obvlada, zmore … ☺
torej je glede na izhodišče teme problem v mladih, da so nekonkurenčni, zadojeni, se ne znajo iti, niso “borbeni” … ☺
Lahko bi se manj sposobni poročali z npr. otroci javnih uslužbencev in postali “pretendenti” … ampak ko se tukaj tipka in bere — nobenem ne “diši” biti prestolonaslednik kaj šele pretendent ☺
Mislim , da je uvod kar primerno napisan, bi pa opozoril na še eno zanimivost-v službi imam opraviti samo z tehničnim kadrom, tako,da to leti na tehnične šole- zadnja leta je zmeraj več iskalcev prve zaposlitve, ki pridejo v firmo pa so popolnoma nepripravljeni na to, kar jih čaka. Ne samo v smislu, da jim je zelo težko dopovedat, da se v službi pač dela, ampak kar se stroke tiče-enostavno ni znanja.
To je čista laž. Ni nenadomestljivih. Kaj pa, če zboli, umre, potem pa bodo našli drugega?
Lapajo, da nimajo kadra, da morajo tastari ostajat. Bla bla bla. Veliko mladih nas je, ki bi z veseljem prišli na njihova delovna mesta. Pa veliko cenejši bi bili pa manj v bolniški. Sploh na faksih se eni držijo svojega stolčka, čeprav so že na pol mrtvi. Mladi magistri in doktorji pa na zavodu za zaposlovanju in v upanju, da če že ne bodo šli v penzijo, da jih bo vsaj kap, da bo končno kako prosto delovno mesto.
Če bi res delali, se ne bi tako grebli za svoje stolčke. Tako pa imajo fajn plačice, ugodnosti, mladih pa ne pustijo blizu. Če ima že kak mladi priložnost priti zraven pa se bojijo, da bi se kaj naučil.
Nekateri malo starejši delavci imajo svoj način poslovanja ali tudi lenarjenja. Ko pride nekdo nov in bi rad kaj spremenil ali izboljšal, ni nič hujšega. Ga takoj zatrejo. Da ne govorim, da je mnoge čas povozil.
Pri nekaterih zdravnikih je pa tako, da se sploh ne izobražujejo oziroma niso na tekočem z novostmi. So pa tudi taki roboti – zdravniki, ki se niti malo ne spoznajo na “domačo medicino”. Zame je pravi zdravnik tudi ta, ki ne predlaga samo kemijo, ampak zna tudi reči za kakšno domačo zadevo, npr. čajček, mažo ipd. Tu na forumu je cel kup prispevkov na temo antidepresivov. Je kdaj kak zdravnik pomislil, da se milejša oblika depresije zdravi s šentjanževko? Raje takoj “uvalijo” antidepresiv.
Od šentjanževke ne dobijo gratis dopusta na morju/toplicah kot jih od uspešne prodaje določene blagovne znamke 😉
Joj Atilopa ti še kar ne veš, da smo v tržnem gospodarstvu in je tudi zdravje zgolj tržna dobrina…. :/ 😉
Farmacijska industrija plačuje tudi zdravnike, da predpisujejo njihova zdravila v čim širšem obsegu.
Ne veš, da je tudi barantanje s človeškim zdravjem oz. ljudmi samo “biznis”!?
Poglejmo si samo, (selektivno) usmrčeni na Kitajskem, koliko zahodnoevropskih bolnišnic sodeluje z njimi in izobražujejo tu njihove kirurge – potem pa se vsi delajo, da ne vedo za trgovino s človeškimi organi.
Forum je zaprt za komentiranje.