Kako se odzivate na pasivno jezo?
Vsi poznamo neodobravanje naših bližnjih, prijateljev, znancev ali nadrejenih, ki se kaže na pasiven način:
-obračanje oči
-odkimavanje
-jezen pogled
-prezir
-nejevoljnost
-med pogovorom gledajo stran z nezadovoljnim pogledom
-ali pa srepo buljijo v vas
vse to se dogaja, ko npr. delate nekaj povsem sprejemeljivega ( živahno razlagata svojo novo izkušnjo, ali pa ste neodločni in vas je strah, ali pa ste asertivni in direktno postavite meje).
[Kako se odzovete na tako vedenje?
(Spregovorite o tem kar vidite, spregledate, nadaljujejete s svojim vedenjem, ali prenehate).
In kako se počutite, ko vas nekdo izsiljujo z vlogo žrtve ali tihega diktatorja?
Se razjezite, se očutite nevredni, vas je sram in se umaknete, se prestrašite, ali se vaša samozavest omaja, ste ravnosušni do drugega?
In kako si razložite njegove vedenje:
joj motim, delam nekaj narobe, sem v napoto, moram poskrbeti za njegovo počutje..ali pa: pa kaj ta hoče, koza, mater mi gre na živce, joj bi jo…:)
ali pa: glede na to, da drži tak obraz in ne zna povedati kaj jo moti, je ne bom upoštevala..
LAhko prosim sporočite vaše odzive…
Jaz pa direkt vprašam, kaj je narobe. Boljše prva zamera kot zadnja. 🙂
In če reče, da nič, potem pa nadaljuje s svojim vedenjem, pokomentiram: “Aja, sem mislila, da je, ker se (tako-in-tako) držiš, ampak najbrž mi ne bi lagal/a, a ne?
Pa naj razmišlja o svoji “iskrenosti”…
Forum je zaprt za komentiranje.