Dvom v “to je to”.

Ne za sveže in za zaljubljene, ampak tiste, ki ste v večletni zvezi- a res nikoli ne povdomite, da mogoče to ni to? In če- je to že jasen pokazatelj, da to ni to?

Nikoli ne podvomim, da to ni to. Podvomim, da to ni VEČ to. Kaj želim povedati? Nikoli ne razmišljam, da ta odločitev ni bila prava. Enostavno vem, da sem se prav odločila, da je bil to pravi tip zame. Preteklosti ne obžalujem.

Ko pa imava kakšne težave, se lahko zgodi, da razmišljam, ali se ta zgodba ni izpela. V tem ne vidim nobene grožnje najinemu odnosu – se mi zdi zelo normalno in kvečjemu pozitivno, ker pomeni, da še vedno postavljam v ospredje tudi neke svoje potrebe in želje in jih nisem popolnoma podredila odnosu (kar praviloma pripelje do kroničnega nezadovoljstva in ločitve). .

K sreči si potem vedno premislim 🙂 In zaenkrat se zdi, da tudi on 🙂

Edino, kar je res nevarno, je, ko se taki dvomi pojavijo skupaj z neko alternativo … sploh, če je ta alternativa dobra.

Se prepustiš temu kar imaš oz bo; delati analize ali je to to, ali ni….ko se začneš to spraševati je jasno, da ni vse ok oz da nekaj manjka, da je morda česa preveč in bolj ko se vrtimo v tem krogu vprašanj, bolj gradimo odgovor, da si želimo konca. Tudi to drži, kar je napisala Pandora1, ko se pojavi alternativa, je pa sploh težko vztrajati v nečem, kjer čutimo in prepoznamo vedno več in več znakov, da to ni to….čeprav večina “dvomljivcev” vseeno ostane pri opciji, ki jo že ima: čeprav ni idealna, je to vseeno bolje kakor pa nič oz lahko bi bilo še slabše (z alernativo).

Jaz sem se nekajkrat. K sreči sem se samo spraševala, nikoli pa drastično posegala v svoje življenje s kakšnimi usodnimi spremembami ali eksperimenti. Ker na koncu sem vedno ugotovila, da je moj partner točno tisti, moji dvomi pa so nastali v življenjskih obdobij, ko sem se, sicer za kratek čas – pa vendarle, izgubila in sem tavala kot Julia Roberts v tistem filmu v iskanju – predvsem sebe.

Mislim pa, da to ni slabo. Moja prijateljica je vedno govorila, da si ne bi znala predstavljati življenja z drugim moškim ampak prav zdaj se ločuje. In to prav na njeno pobudo.

Nič ni narobe s tem, če se vprašaš. Narobe je, če potem ne dobiš/začutiš potrditve. Tako jaz mislim.