Skozi mene

1000 voltov….ko sem vstopila v ordinacijo in se je obrnil-najbolj karizmatičen, uglajen in profesionalen moški (kirurg) ever. Kot v filmu..neverjetna in nikoli več ponovljiva sekunda….
Kljub zdravemu razumu in praviloma čustveni kontroli, me je tokrat prvič, ampak res prvič, tako nepričakovano in intenzivno nekdo prevzel,v prvem momentu, ko sem ga videla, da bi najraje zajokala. Kako je to MOŽNO???!!

Moški je popolnoma po mojem okusu. Črni, kratki svetleči in gosti lasje, temne oči, neverjetno lep….joooojjjj….pa njegov nastop, ton glasu, izražanje, gibi…en sam balans.Vse tako kot mora biti.

Čeprav je bil poseg zahteven sem se bolj kot s strahom, ukvarjala v mislih z njim…kdo je, kako živi, je poročen, ali ni itd.

Moje sanje je hitro razblinil poročni prstan, ki je zasijal, ko je snel kirur. rokavice…..Prvič, v življenju sem si iskreno poželela moškega ene druge, meni tuje ženske…in ugotovila, kako zelo tanka je linija-“prestopa na drugo stran”..

Ne razumem, kako me lahko tako silovito zmede moški, ki je (že) oddan. Ne razumem tega od kje in zakaj takšen naval emocij?!!!! Čez mesec dni imam kontrolo pri njem in bi najraje pobegnila neznano kam…daleč proč..v prsih me stiska in duši…ker vem, da ni 1% da bi bil moj. ..ne vem , kam s svojim trpljenjem in tem večnim hrepenenjem…Do sedaj sem bila prepričana, da takšni moški, ki bi me tako privlačil, NE OBSTAJA. In sedaj, sem z dolgim nosom in hudo žalostjo…saj je jasno, da mu ne mislim pošiljat nobenih “signalov” in še manj se spuščat v nekaj, kar bi škodilo njegovi družini in nenazadnje tudi meni,,,

Ne vem, ne vem..kako bom zdržala drugo srečanje….pobralo me bo! Zelo me jezi, njegova (pre)moč nad menoj,,,postajam nerodna, out of the control…to je slabo, slabo znamenje.

Kako ste se ostali spopadli s takšno goro EMOCIJ na enkrat?!!

Kot prvo, sploh ne vem, kako si lahko pomislila, da bi bil tak tip lahko samski. :)))) Tudi, če ne bi imel prstana, bi bil lahko koruznik. Na nek način je bolje, da je imel prstan, ker tako takoj veš, da ni na voljo in ne boš imela lažnih upov. Evo, en argument za Robija, zakaj je dobro, da moški nosi poročni prstan. :))

Kot drugo, verjetno nisi edina, ki tako pada v trans, ko ga zagleda. 🙂

Kot tretje, samo zatrapana si, to ni nič. Pomisli, da tudi, če bi varal svojo ženo, bi verjetno čakala v vrsti. 🙂

In nenazadnje, ni dobro, da tako hitro izgubljaš tla pod nogami. Razmišljaj z glavo, dekle.

Iz katere limonade je teh par odstavkov?

To ima nek uporabnik/uporabnica preveč prostega časa. Ti oranžada pa tudi kvariš večer, lahko bi se vsaj nekaj časa delali, da verjamemo zgodbici. :))))

.. žal je vse napisano živa resnica…zato pa sem jo napisala, ker se ti kaj takega lahko zgodi res redko in kolikor vidim po odgovorih-ne vsem…..le redkim.

Želim, da katera “pameta” od vas to doživi na svoji koži…ne bo ji več smešno.Niti najmanj.

Prosim, za nasvet ženske, ki je izkusila podobno. Z ostalimi, ki se jim zdi moja situacija, za lase privlečena, nima smisla-razpravljat. Hvala.

Lp

Tudi jaz nisem verjela, ko se mi je to zgodilo, da je to sploh mogoče. Prvič v življenju, pa nisem bila ravno rosnih let. Žal se nisem mogla upreti. Seveda poročen. Nastradala sem kot sto hudičev.

Maja Č. je ob Mariu Galunič doživljala podobne emocije (kot oboževalka) .To se ji je dogajalo kakšnih 10 let, dokler zgodba ni doživela epiloga:).

Ne se sekirat, važn, da si prav orientirana, kaj bi bilo če se bi v žensko tako zagledala, ona pa z drugo žensko poročena!?

potolaži se, to se je naredilo že marsikateri osamljeni dušici. Očitno čustveno zelo stradaš in potem pride do takih eskalacij. Začni hraniti svojo erotično plat na bolj realen in dostopen način. Verjamem, da je tale dohtar lep, pameten in ima dosti denarja, vsi ostali superlativi pa so doma samo v tvoji glavi. Bodi prijazna do sebe, zavej se, da je to v glavnem zgolj fantazija. Zelo pomaga, če greš v naravo in da se družiš z ljudmi. ne hrani pa preveč te svoje fantazije, ker se ti res lahko zgodi kaj takega kot Mariotovi oboževalki.

osamljena v duši”

Hvala za tvoj prispevek.

Pravzaprav se mi je to zgodilo prvič. . Res, da sem neko obdobje samska, vendar sem v tem obdobju bila zelo izpolnjena in zadovoljna in sem dobesedno živela “bogato”. Zato me je ta celotna situacija tako zelo vznemirila.

Čustveno ne stradam, saj bi me potemtakem vznemiril vsak drug moški oz. bi si želela pozornosti “na silo”. Bolj zadovoljna s svojim življenjem in sama s sabo sploh ne bi mogla biti in me je ravno “vrhuncu” zadovoljstva in brezskrbnosti “zadelo”-kot prometna nesreča– nenaden, bučen TRK!

Nepričakovano, neplanirano, sunkovito in nepojasnjeno.

Žal, mi je, da sem napisala, da je kirurg….enako bi me prevzel, če bi bil natakar, voznik avtobusa inp.
Prevzel me je ON, ne kaj ima…v tem leži velika in bistvena razlika. Sploh, pa, (prej nisem omenila) tudi sam ni mogel najbolje skriti svoje “vznemirjenosti”…to se vidi, to se opazi. To ne doživiš ob vsakem moškem…še najmanj, da si narišeš slepo in naivno oblake.

Aja, pa še tole -povsem mu pariram-po izgledu in po izobrazbi..le vezana nisem…

Ne bom se in ne bi se spustila z njim v “tisto”…samo razumeti skušam ZAKAJ se mi je to zgodilo???!!

sploh te ne želim kritizirati, ampak življenje opisuješ precej idealistično. verjamem da si lepa, mlada, pametna in izobražena. To pa še ne pomeni, da se tudi tebi ne bodo dogajale take stvari kot se vsem navadnim smrtnikom. ti se sprašuješ zakaj, jaz pa ti odgovarjam : zakaj pa ne? a misliš, da mora ravno tebi prinesti življenje vse na pladnju, samo zato ker že veliko imaš?
Če misliš, da te je zadela usodna puščica in si našla ljubezen svojega življenja, potem pojdi čez vse, ženo, zakon, njegove otroke in ustvari srečo z njim. Samo ta sreča ne bo brez krvi in solza, tvojih in drugih. ni vrtnic brez trnja.
Če misliš, da ni prav, se pa nehaj spraševati in sanjati.
in ne bi te prevzel natakar ali cestar, brez skrbi da ne.

Bravo osamljena v duši, dobro napisano. Kakšne buče prodajajo takšne bejbe, da jih bi lahko prevzel tudi preprost človek (natakar, cestar itd.) ob enem pa poudarja, da mu lahko parira v vseh pogledih.
Lahko pa napraviš tako kot Ana Karenina, ignorirej njegov status, tako kot je ona svojega, glej samo njega in sebe, prava ljubezen ne pozna meja, itak si ga zaslužis saj si na njegovem nivoju.

Dobro te razumem o čem govoriš. Imam podobno izkušnjo. V momentu naju je zadelo oba. Nepremično sva gledala drug v drugega. Ta pogled je bil tak, da sem imela občutek, da sem skozi oči vstopila v njegovo bit. Ozračje je bilo tako nabito z energijo, da bi bila potrebna samo ena majhna iskrica, pa bi eksplodiralo.
Še danes mi ni jasno, kje sva zbrala moč, da sva se lahko čisto mirno razšla. Tak dogodek te zaznamuje. Neverjetno je to, da človek nima nobenega vpliva na to. Da se to zgodi brez naše volje, ne moremo predvideti ne časa, ne prostora in nimamo vpliva, s kom se nam bo to zgodilo.
Imamo pa vpliv na to, kako bomo zgodbo nadaljevali. Slišala sem zanimivo teorijo, da se to zgodi dvema, ki sta iz podobnega »materiala«, ki nosita v sebi podobne travme, dvema, ki sta si na nek način podobna.
Taka izkušnja je čisto seksualna in nima z ljubeznijo prav nobene veze. Od zrelosti zaljubljencev je odvisno, kako se bo zadeva odvijala naprej. Od tega dogodka naprej lahko razumem, zakaj razpadajo družine, ko enega od partnerjev »zadene« nova zaljubljenost in ko človek ni sposoben se odpovedati silnemu poželenju.
Bila sem zelo težak boj s samo seboj, ko sem se odločila, da s te moke ne more biti kruha. Da je edina možna pot umik in se ne izpostavljati več skušnjavi. Ja, silno je bolelo, ampak kar te ne ubije, te okrepi.
Ljubezen je duhovne narave, in nikoli ne bom rekla, da ga nimam rada. Kljub vsem njegovim napakam. Želela sem, da bi lahko ohranila z njim normalne stike. Ampak ni bilo mogoče, ker se je ujel v zanke strasti. Ni mogel preko tega… kako bi bilo, če bi bilo…. Ni dojel, da njegovo trpljenje ne povzroča nobena oseba, ampak strasti.

Še ena oseba, ki misli da so njena čustva nekaj čisto special….

Ne skrbi, dohtarji so res da eni najbolj zaželjenih moških, saj se vanje zaljubljajo ženske pacientke vseh starosti. So pa tudi zelo znani po tem, da so hitro nezvesti, veliko jih je ločenih, še več jih ima paralelne zveze z raznimi medicinskimi sestrami, mladimi stažistkami itd. Sploh pa, če je zaseden, ni pametno gledat nanj kako drugače kot na katerega drugega zasedenega moškega. Veliko je poklicev, v katerih imajo privlačni posamezniki stike z lepimi, uspešnimi, celo znanimi ljudmi. Ampak človek, ki da kaj na profesionalnost, se s svojimi “službenimi stiki” ne bo zapletal. Tisti, ki se, se zagotovone prvič, pa verjetno tudi zadnjič ne.

S tem ne želim povedat, da sama nisem imela probleme s tem. Uspela sem se tega rešit. Tudi njemu sem želela posredovati svojo izkušnjo, kako sem se rešila iz tega, pa me ni bil nikoli pripravljen poslušat. Ima namreč čisto drugačno življensko filozofijo kot jaz.
Ni mi vseeno zanj. lahko pa da je s svojim življenjem čisto zadovoljen in mu gre prav na jetra, da se nekdo vtika vanj.

Dobro te razumem o čem govoriš. Imam podobno izkušnjo. V momentu naju je zadelo oba. Nepremično sva gledala drug v drugega. Ta pogled je bil tak, da sem imela občutek, da sem skozi oči vstopila v njegovo bit. Ozračje je bilo tako nabito z energijo, da bi bila potrebna samo ena majhna iskrica, pa bi eksplodiralo.
Še danes mi ni jasno, kje sva zbrala moč, da sva se lahko čisto mirno razšla. Tak dogodek te zaznamuje. Neverjetno je to, da človek nima nobenega vpliva na to. Da se to zgodi brez naše volje, ne moremo predvideti ne časa, ne prostora in nimamo vpliva, s kom se nam bo to zgodilo.
Imamo pa vpliv na to, kako bomo zgodbo nadaljevali. Slišala sem zanimivo teorijo, da se to zgodi dvema, ki sta iz podobnega »materiala«, ki nosita v sebi podobne travme, dvema, ki sta si na nek način podobna.
Taka izkušnja je čisto seksualna in nima z ljubeznijo prav nobene veze. Od zrelosti zaljubljencev je odvisno, kako se bo zadeva odvijala naprej. Od tega dogodka naprej lahko razumem, zakaj razpadajo družine, ko enega od partnerjev »zadene« nova zaljubljenost in ko človek ni sposoben se odpovedati silnemu poželenju.
Bila sem zelo težak boj s samo seboj, ko sem se odločila, da s te moke ne more biti kruha. Da je edina možna pot umik in se ne izpostavljati več skušnjavi. Ja, silno je bolelo, ampak kar te ne ubije, te okrepi.
Ljubezen je duhovne narave, in nikoli ne bom rekla, da ga nimam rada. Kljub vsem njegovim napakam. Želela sem, da bi lahko ohranila z njim normalne stike. Ampak ni bilo mogoče, ker se je ujel v zanke strasti. Ni mogel preko tega… kako bi bilo, če bi bilo…. Ni dojel, da njegovo trpljenje ne povzroča nobena oseba, ampak strasti.[/quote]

Najlepša hvala za tvoj odgovor! Mi je v veliko pomoč..in pa, pri tebi (edini) imam občutek, da je dejansko veš, kaj sem spisala…in predvsem da veš, da je pojav takšnih občutkov NEODVISEN od drugih dejavnikov ala “kaj je kdo po poklicu”…
In ja, tudi meni je vse skupaj zeloooo MUČNO in zadušljivo….

@več kot
daj no, si odrasla ženska, toliko se boš pa že znala obvladat pred poročenim moškim na njegovem delovnem mestu v vlogi pacientke. Če boš to hotela. Če ti je preveč zadušljivo, lahko tudi zamenjaš zdravnika. Ampak tega ne boš naredila. Rajši se boš na naslednjem pregledu spogledovala in pretipala teren, če vendarle je kakšna šansa. In potem se boš še slabše počutila, ker tip se bo umaknil, ko bo to začutil. Vseeno si samo njegova služba. Tebi bo pa bad zaradi tega še sto let. Zguba časa.
to, kar se je tebi zgodilo, se zgodi predvsem samskim oziroma tistim, ki hrepenijo po ljubezni. Lahko s ejim zgodi z bilo kom, ki jih na prvi pogled privlači. Tudi z vodoinštelaterjem in poštarjem. Srečna in zadovoljena ženska, bo pri zdravniku mislila predvsem na svoje zdravje in ji po glavi ne bodo rojile takšne misli.
Čim prej si ubij v glavo malo razuma in išči srečo rajši tam, kjer ti je dosegljiva. Ne pa v zdravnikovi ordinaciji. Lahko pa tudi iz svojega življenja narediš dramo, če ti je preveč dolgčas. Samo ne računaj na to, da boš zaradi tega pravljično srečna.