Ne razumem… Kaj mislite?
Pozdravljeni. Imam sicer en banalen problem, ampak bi vseeno cenila vašo pomoč in nasvete.
Že več let sem v vezi, kjer se sicer že dolgo več ne cedita med in mleko, (bilo je prisotno tudi nasilje, poniževanje, žalitve itd…) ampak sva s partnerjem še vedno rešila nesporazume. Sedaj pa sem se zaljubila v njegovega prijatelja, s katerim smo veliko v družbi in skupaj preživljamo veliko prostega časa. Zdelo se mi je, da mi prijatelj čustva vrača, a ker sem toliko let v vezi nisem najbolj dovzetna za te signale.
Veliko je bil v moji bližini, mi velikokrat ponudil pomoč glede česa, me hecal, se zabaval z menoj, mi delil lepe poglede, rad se je postavil pred drugimi :)…Je pa seveda res, da je to lažje početi z nekom, za katerega misliš, da je nedosegljiv in se itak nič ne more razviti…Zadnjič pa je, ko sva za nekaj minut ostala sama, umolknil, pogled povesil v tla, čeprav je običajno bil dokaj sproščen v moji družbi. Prav tako se je po nekaj minutah zaposlil tudi z nečim oz. se na nek način umaknil.Zdel se mi je precej živčen. Ne vem ali sluti kaj glede mojih čustev in mu je postalo neprijetno ali je to kaj drugega…Sicer mu jaz sama, tega kaj čutim še nisem razkrila, saj hočem najprej razčistiti s svojo vezo. Nočem pa se prenagliti pri čem oz. se z glavo zaleteti ob zid :/ Prosim za vse koristne nasvete in podobne izkušnje. Hvala
Prvo razčisti, kje si v sedanji partnerski zvezi. Nato pomisli, kako bi sprejela prijatelja od sedanjega fanta kot novega sopotnika. Misliš, da se nikoli ne bi spraševala ali se lahko spet ponovi kaj podobnega? Poznam takšne primere in ne vem za nobeno zvezo, ki bi obstala. Prijateljstva do dragocena in nekaj razbiti za vsako ceno, ker se vmešajo nepričakovana čustva…je vredno? Če je odgovor pritrdilen, potem sledi svojemu srcu in se ne oziraj na morebitne očitke.
Mislim, da je moja veza na točki kjer ni več poti naprej, saj so se hudi konflikti pojavljali že prej, še preden sem razvila čustva do tega fanta oz. sem jih morda prav zaradi.tega S tem fantom si predstavljam prihodnost, kot si je s sedanjim nekako ne več. Glede tega, da bi se ponovilo, ne vem, možno je, saj se v dolgoletnih vezah dostikrat zgodi da do koga začutimo kaj več, ampak če so ostale stvari v vezi na svojem mestu, se mi zdi da se da tudi čustva nekako zatreti oz. jih potlačiti…
Če bi karkoli razdrla mislim, da bi predvsem svojo vezo in ne njunega prijateljstva, saj je toliko kolikor je njegov prijatelj tudi moj, oz. smo v isti družbi, kar zna biti malo večji problem.
Me pa predvsem zanima ali imate občutek, da tudi ta fant čuti kaj več ali le prijateljsko naklonjenost?
Prav tako me zanima, kako bi vi reagirali na partnerjevem mestu, če bi začutili, da se s partnerjem nekaj dogaja oz. da so se razvila neka čustva, saj se mi zdi da moj partner sluti moje občutke a mi zaenkrat ni še nič omenil…
Kako naj vemo, kaj čuti tvoj oz. vajin prijatelj ter tvoj sedanji partner? Ti naj bi to najbolje vedela. Če ne veš, imaš okoli sebe glavne akterje zgodbe in jih lahko vprašaš. Saj si želiš odkritosti v odnosu, a ne? Potem bodi poštena do sebe in do drugih.
Pred tabo je še celo življenje. Ne zapravi ga in pojdi stran iz zveze, ki te duši. Vzemi si čas zase, ne skoči takoj v novo zaljubljenost. Kako si lahko predstavljaš prihodnost s tem prijateljem, za katerega še veš ne, kakšna čustva goji do tebe? Poznaš ga iz čisto drugačne perspektive. Sedaj ti je v oporo, čutiš da imaš nekoga, kateremu bi lahko dala del sebe, ga vidiš v popolni luči. Prvo se nauči biti sama s sabo, s svojimi strahovi, bremeni itd. Ker najslabše je to, če v partnerju iščeš tisto pokončno držo (hrbtenico), ki bi jo morala že doprinesti v odnos.
S ta novim si predstavljaš prihodnost, čeprav ga ne poznaš. To je tipični pesek v oči. Domišljanje, da ti bo nekdo drug nudil več, čeprav ga ne poznaš. Podzavestno iščeš razloge za končanje te svoje nefunkcionalne zveze. Vezo končaj zaradi sebe, ne zato, ker ti je nekdo zanimivejši prekrižal pot. Nasilje, poniževanje si prenašala dolga leta, pa nisi odšla, torej si zgolj navezana na partnerja. In bi najraje tako naredil, da te ne bi nič bolelo. Kot prestopiš iz ene barke na drugo, ne čutiš zibanja, ker si se nanj navadila. Tako pač ne gre v življenju. Linija najmanjšega odpora se ponavadi klavrno konča.
Kot ti je že Goldfish napisala, prvo razčisti (in končaj) sedanjo vezo, potem si daj čas, da zadihaš, da se ponovno vrneš k sebi, da se postaviš na 1. mesto (ker do zdaj se nisi). Ti bi se pa rada na vsak način izognila bolečini. Nisi edina, ampak bolje da sprejmeš resnico kot se je na vse kriplje otepaš.
Ti bi skratka eno garancijo, da te čaka topel objem pri drugem, sicer ne boš pustila tega fanta, s katerim si zdaj. Meni se to zdi zgrešen princip.
Ostalo pa lahko samo povzamem, kar sta že krivokljun in goldfish napisali.
Posveti se sedanji zvezi, tako ali drugače. Pri 25 sta že sita en drugega, pa ne le to, fant je nasilnež, stara si 25 let … Če zveza ni več to, kar naj bi doživljala dva, ki bi rada skupaj ostala do konca življenja, potem ukrepaj. Ali se posveti zvezi ali pa jo prekini. Potem boš verjetno tudi dobila odgovor, kaj čuti ta prijatelj.
Meni se to zdi najgrši možen način, da se konča zveza zaradi nekoga drugega. Vedno nekje obstaja še boljši model. Spider bi temu rekel, da bi morali živeti v odprtih zvezah, meni se to zdi nevrotično. Nekoga imaš rad ali pa ga nimaš rad in dokler ga imaš rad, se z drugimi v takem smislu ne ukvarjaš.
V praksi sicer obstajajo primeri, ko kdo skače iz zveze v zvezo brez da bi bil en sam dan samski. Meni se to zdi noro.
Aja napisala si pa tudi tako, kot bi bralcem hotela položiti pod prste, da si temu prijatelju všeč.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Katenjka, jaz prvotne veze ne bi končala zaradi zaljubljenosti v tega fanta, to bi bil le dodaten motiv. V vezi niso stvari kot bi morale biti, zato je to poglaviten razlog, da bi to končala.
Moj namen ni bil da bi vam hotela karkoli polagati pod prste, pač opisala sem situacijo, kakršna je, kako pa si to kdo razlaga pa ne vem. Zato pa sem tudi vprašala za mnenja in nasvete, saj si sama tega ne znam razlagati.
Spraševat prijatelja o čustvih se mi ne zdi pošteno, saj bi s tem na nek način fanta že prevarala, čeprav to ni moj namen. Prav tako pa če on res karkoli čuti do mene, mu nočem vzbujati lažnega upanja, če še ne vem kako se bodo stvari iztekle. Vem, da bi bilo najboljše, da če s fantom končava vezo, da imam nekaj časa zase, da zadiham, a me je strah, da bi potem zamudila svojo priložnost pri temu prijatelju, za katerega imam občutek, da bi nama pa morda lahko uspelo. Sva namreč po mojem mnenju zelo kompatibilna, imava enake hobije, interese, deliva ista mnenja o določenih stvareh itd. Seveda pa nočem nikogar prizadeti, saj vem, da tudi če s fantom končava, on ne bi mirno gledal če bi jaz začela vezo s tem prijateljem saj je ZELO posesiven in ravno zato ne vem kako to izpeljati.
Hja ni videti; če stvari niso, kot bi morale biti, se dela na tem, da so, kot bi morale biti, oziroma če to ne gre, se zvezo konča. Ti pa tukaj sprašuješ, če mi mislimo, ali si prijatelju všeč. No vsaj jaz sem tako razumela, zdaj ne vem, kako so drugi… In še enkrat, dokler si v zvezi, si v tej zvezi in drugih ne gledaš kot potencialne partnerje, s katerimi si zelo kompatibilen, imaš enake hobije, interese, deliš ista mnenja o določenih stvareh itd.. In spet še enkrat, vedno obstaja boljši model. A misliš, da ga ni bolj kompatibilnega fanta zate od tega prijatelja? Kaj boš pa takrat naredila?
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Če je njegov prijatelj, potem bi bil zelo previden na tvojem mestu. Namreč gliha vkup štriha.
Pod drugo pa, zakaj ostajaš v zvezi s sedanjim, s katerim si nezadovoljna? Namreč hiter preskok ali menjava partnerja v kratkem času, tudi ni dobro, preden človeka bolje ne spoznaš.
Matjažko, v bistvu je toliko kot njegov tudi moj prijatelj, oz. se poznamo enako časa. So pa običajno v družbi vseeno moški nekako bolj povezani, zato ga smatram bolj kot njegovega prijatelja. Poznam ga pa celo zelo dobro, saj skupaj preživljamo veliko prostega časa.
Drugače pa, a misliš, da bi bilo možno, da se grejo kake pokvarjene igrice? Sicer je moj fant zelo posesiven in ljubosumen, zato ne vem če bi bil pripravljen na kaj takega… Prav tako ne vem, če bi se prijatelj spuščal v tovrstne igrice, saj ni takšen karakter.
Katenjka, če bi tako razmišljala ne bi bila nikdar v vezi, ampak samska, saj se tudi mi skozi leta spreminjamo, rastemo, prav tako se nam spreminjajo prioritete skozi leta. Kar nam je odgovarjalo včasih nam sedaj morda ne več, zato pa sem tudi napisala, da bi najprej vezo končala. Rada bi pa vseeno vedela ali imam pri tem prijatelju sploh kaj možnosti, preden mu karkoli omenim. Namreč ne bi rada delala problemov, če jih ni treba, tako tudi fantu ni treba po nepotrebnem vedeti za čustva, ki jih gojim do drugega, če se nič ne bi moglo razviti iz tega. Lahko se lepo poslovima, greva vsak svojo pot, brez še globljih zamer.
Pusti fanta, delaj na sebi. Zakaj si si izbrala posesivnega in ljubosumnega, ki izvaja nasilje nad tabo? Zakaj to rabiš in zakaj prenašaš? Prijatelj je najverjetneje podoben, vsaj značajsko, drugače te ne bi privlačil.
drugi problem je pa ta, da vidiš “ljubezen” v vseh običajnih gestah. Moški in ženske smo tako narejeni, da moški pihajo na dušo ženskam in obratno. Samo lep pogled, hecanje, postavljanje….to še ni ljubezen. Ti pa že vidiš čustva in večno srečo. Za en moški “odobravajoč” pogled si pripravljena narediti marsikaj, marsikaj požreti, samo da imaš filing “biti ljubljena, posebna”. Tega se reš.
“Ti se definitivno greš neke igrice.
Odloči se že enkrat kaj bi sploh rada.”
Zdaj mi pa sploh ni jasno, zakaj bi se jaz šla igrice. Jaz dobro vem kaj bi rada, edino kako to izpeljati je malo večji problem. Če je partner tako posesiven, kot je moj, mu ne morem enostavno reči “Ja, rada bi se s kom drugim poskusila, saj že če omenim konec veze, začnejo padati obtožbe, grožnje pa udarci tudi…
Tako, da se mi zaradi tega zdi boljše, da čustev do tega fanta ne omenjam, sploh pa če niso obojestranska, kakršnega mnenja ste na forumu.
Edino Robi, me pa nekaj zanima: Napisal si da noče čutiti do mene kaj globljega; kaj to pomeni, da mogoče vseeno kaj čuti pa bi rad to zatrl, zaradi mojega fanta ali je bilo drugače mišljeno?
Tako rada pozabljaš na dejstvo, da si še vedno v vezi.
Še vedno si zasedena in do zasedenih se večina moških obnaša zdistancirano, ker ne želimo riniti v težave.
Še posebej v tem primeru, ko se gre za prijatelja.
In zato se greš neke igrice in skrivalnice.
Stvar izpelješ tako, da končaš vezo in potem ti bo bolj jasno kaj moški čuti do tebe.
Najprej odgovor na tvoj prvi komentar. Ljubosumnega in posesivnega fanta nisem izbrala, saj na začetku veze ni pokazal teh svojih “vrlin”. Je pa res, da je moja poglavitna napaka, da tega takoj nisem prekinila in sem pustila, da se vse skupaj “razraste”, kar delno pripisujem moji mladosti in neizkušenosti.
Prijatelj pa me menda privlači, ker je fantovo popolno nasprotje, je odprt, samozavesten, nezakompleksan…
Imaš pa prav, morda želim čutiti, da sem nekomu nekaj več, da nekomu nekaj pomenim, da nisem ravno sama na svetu. Zato si tudi mogoče določene geste narobe razlagam oziroma si hočem ustvariti neko svojo iluzijo. Vsakemu človeku ugaja malo pozornosti, sploh če je bil toliko let tarča poniževanj, nesmiselnih obtoževanj in podobnih nesmislov.
Z drugim komentarjem pa menim da mi delaš hudo krivico. Kje piše da se dajem? Kje piše karkoli o najini spolnosti? Že dolgo ni več, kot bi moralo biti na NOBENEM področju v najini vezi, a se fant še vedno noče sprijazniti da to NI VEČ TO in veze nikakor noče končati!
Robi, hvala, mislim da si kar zadel s komentarjem, ampak upanje vseeno umre zadnje. Kako bi pa ti odreagiral če bi se zagledal v vezano žensko?
Forum je zaprt za komentiranje.