Obletnice – matura, valeta
Zanimiva tema 🙂
Sama tudi ne hodim in niti ne nameravam hoditi. Sem bila večkrat povabljena, pa vedno zavrnem; najbolje, da enkrat kar povem, da me ni treba vabiti :-). S tistimi par, ki smo se res iskreno razumeli, se lahko vidimo tudi brez obletnice. Na obletnice hoditi in biti tarča radovednosti (zakaj nimaš tega, zakaj nimaš onega, zakaj še nimaš drugega avta) in poizvedovanj ter se spovedovat ljudem, ki jim je v resnici figo mar zate, je izguba časa.
Nasploh menim, da se da ljudi, s katerimi si kompatibilen in se dobro počutiš v njihovi družbi, najti vse kje drugje kot v šolskem okolju
Jaz sem gimnazijo naravnost sovražila in niti blizu več ne pridem, ker sem bila najsrečnejša tisti dan, ko sem se rešila tistega folka. Osnovna šola pa je bila vaška in temu primerna mentaliteta (nevoščljivost, privoščljivost, zavidanje uspešnim v šoli).
Na obletnico faksa, če bi kakšna bila, bi pa šla z veseljem. 🙂
Na 20. obletnici valete je preskočila iskrica med menoj in sošolcem (ki mi v OŠ sploh ni bil všeč – saj je bil luškan, samo mi pač ni bil). Tako da sva zdaj par 🙂 Na naslednji obletnici bomo imeli o čem razpravljat, he he. (Dobivamo se na pet let, ne vsako leto). Vmes se nisva nikoli videla, torej od 15. do 35. leta.
Ja, obletnice znajo bit zanimive.
Forum je zaprt za komentiranje.