no, povejte mi – nakup avtomobila
Smo štiričlanska družina z nizkimi dohodki, kredita za hišo imava 400€. Toliko za predstavo.
Oba imava stara avtomobila, njegov letnik 1999, moj 1997. Moj ves čas ok, nekih večjih stroškov popravil ni bilo, malo ga rja daje, njegov skoz na popravilu, vloženo vanj več kot je vreden, včeraj izdihnil. Ne vem, kaj je narobe a ne splača se več popravljati. No, in zdaj najdeva enega na netu, letnik 2002, dobro ohranjen, 1890€, 400€ pologa, ostalo na položnice 3 leta. Avto bi bil njegov, za polog bi mu posodila moja mama, nekaj obrokov bi šlo iz regresa in vrnjene dohodnine.
Pa se pojavi opcija, da mi ata šenka teh 400€, če ga vzamem nase in ga imam zase, torej, da ga ne vozi on. Moj ata pač meni, da partner z avti ne zna oz. da z njimi “mesari”. In tako se je porodila ideja, da jaz pač izkoristim to priliko, 400€ ostane, ostaneta pa tudi njegov regres in dohodnina (za kakšno zadevo pri hiši), njemu pa ostane moj avto. Seveda mu gre to strašno v nos, češ, ti boš imela “nov” avto, jaz pa tvojo staro kripo.
Gre za moški ego, a ne? Kaj menite, kaj bi vi naredili/e?
A se samo meni zdi, da tu dejansko ne gre za 400 evrov, ampak prej nečimrnost? A dejansko oba rabita dva vsak svoj avto?
Mislim da se za 400 eur ne da prodat duše, naj si raje kupi svojega iz lastnih prihodkov, stvari tako pridobijo na vrednosti.
To je podobno kot določeni ljudje, ki bi imeli psa, ne bi meli rodovniškega, ker je menda predrag, ker nimajo niti za kruh, ampak psa bi pa imeli.
Tle se je treba za vprašat, koliko dejansko gre za realno potrebo (imet svoj avto) in koliko za namišljeno oz., nečimrnost.
Imaš opravka z dvema “neodraslima” fantoma.
Tvoj oče, če misli pomagat naj ti da tisto kar misli brez nekih pogojev (čeprav ne mara (razvajenega) pamža za zeta) in tvoj “dragi” naj ne igra užaljenega fantiča če boš ti dobila denar in se boš posledično ti vozila z “taboljšim” avtom.
Pa reči mu da mu boš dala da se bo kdaj pa kdaj lahko malo zapeljal (nap do črpalke, ko bo prazen tank 😉 če bo le svojo surlo uspel stlačit v avto……
Probleme imaš/imate s čustvi ne z avtom 😉
Mali deca :/
Nismo vsi iz Ljubljane. :)[/quote]
To je povsem nepotrebno vprašanje, saj niso vse službe v Ljubljani. Obstajajo trudi vlaki in kolo, odvisno od relacije.[/quote]
Točno tako, nismo vsi iz Ljubljane in nimamo vsi službe v Ljubljani. Če gledam samo moje sodelavce in sodelavke, jih 90% ne more priti v službo s kolesom, z vlakom pa tudi ne. 🙂
In dejstvo je, da potrebuješ avto, da si mobilen.
Od kje ti pa to?
Jaz sem se odzavala na tvoj stavek, ki sem ga citirala v prvo.
Drugače se pa popolnoma strinjam s ‘Njim’ – beri On_. 🙂
Bog pomagaj, s čim se moraš ukvarjati 🙂
Moškega ega ne gre nikoli prezreti, ker potem moški ušpiči še kakšno (večjo) neumnost, ali pa dobiš to na krožnik pri vsakem naslednjem prepiru.
Jaz bi se možu opravičila, da sem sploh razmišljala o predlogu mojega očeta. In da sem vmes tudi ugotovila, da morda res ni prav, če se tako nasloniva na moje starše, saj sva vendar odrasla in bi morala sama poskrbeti zase. Tako da tudi maminega posojila ne bova vzela.
Potem pa naj naredi kot ve in zna, če mu je pa pod častjo, da bi njegova žena imela nov avto, on bi pa njenega moral vozit … Ti se pa z očetom zmeni, da tistih 400 EUR dobiš za kakšno drugo stvar, ki jo potrebuješ ali si jo načrtovala.
Če je teh 400 EUR za vaju tako pomembnih, bi vendar moral tvoj mođ razumeti, da mu jih v drugem primeru ne bo treba odplačati, v prvem pa jih bo moral. In če te prav razumem, niso to za vaju ravno drobtine.
Vaju bo torej njegov ego stal 400 EUR. Koliko moraš delati, zato da zaslužiš dodatnih 400 EUR?
Jaz zagotovo vem, da bi teh 400€ zavrnil, če bi bili podarjeni pod takšnimi pogoji. Ampak, spet pa je res, da nisem v takšni situaciji in tudi občutki do moje partnerke so drugačni, kot tvoji občutki do tvojega partnerja. Tako, da ne vidim smisla v tej debati. Naredit moraš tako, kot se tebi zdi prav, ne tako, kot se drugim zdi.
Forum je zaprt za komentiranje.