kaj vse mi je naredil
Na poročni dan se je obnašal tako, kot da nima neveste zraven sebe, udaril me je tako, da sem potrebovala zdravniško pomoč-počen bobnič, en teden po prihodu iz bolnišnice me je z dojenčkom v naročju zgrabil za vrat, na določeni zabavi me je ignoriral-plesal je z vsemi, samo z mano ne, ko sva bila v razhajanju, me je posilil. Ko sem hotela oditi, mi je grozil, da se bo ubil. Zmešana sem. Še vedno sem z njim. Zakaj? Ne ljubim ga več-to so posledice njegovih dejanj.
Imam službo, finančno in čustveno sem neodvisna. Jaz pa vztrajam zaradi otroka, ker želim, da ima ob sebi oba starša, ne želim mu uničiti najstniških let, ne želim ga zbegati, da ne bo imel občutka, da nima nikjer doma, ne želim, da se vsak teden seli od enega k drugemu.
Že dolgo načrtujem odhod. Še nekaj let, pa bo.
Kdo mu bo dal pa občutek za ljubezen? Vidva s svojim nasiljem gotovo ne. Otrok je revež že sedaj, velika verjetnost pa je, da bo kasneje zašel v hujše težave. Mogoče verjameš, da otroku delaš korist, ampak to je laž, izgovor, da tebi ni potrebno ukrepat, kar boš morda celo kdaj kasneje (ko bo prepozno) šele spoznala.
Če seveda predpostavimo, da je zgodba resnična, kar niti ni tako neverjetno…
Jaz pa verjamem, da je to res in vem o čem govori avtorica. Ob rojstvu otroka je prevzela odgovornost katero bi moral vsak starš. Dolžnost starša, ki se odloči za otroka je, da poskrbi za materialno in čustveno ugodje otroka-malo je takšnih, ki bi na prvo mesto postavili otrokovo počutje ne glede na žrtev.
Sama sem v podobni situaciji. Vem, da bi že zdavnaj zapustila partnerja zaradi nekaterih dejanj, ampak se tudi oziram na otrokova čustva (pa to ni izgovor za odhod). Pri meni je tako, da se v glavnem zelo dobro razumeva s partnerjem, ampak so na žalost bili v življenju tudi trenutki, katerih ne bom nikoli pozabila in če ne bi bilo otroka, ki ima oba zelo rad, bi že ob prvem dogodku popakala in šla.
Kaj lahko rečem, motite se tisti, ki mislite, da v takšni družini vlada napetost in se s tem dela večja škoda, kot pa če bi otrok živel samo z enim staršem. Če je žrtev pripravljena oprostiti in se storilec kesa za svoja dejanjain jih skuša omiliti se vsekakor splača vztrajati v zvezi, posebej, če se nasilje in prepiri ne odvijajo ob prisotnosti otroka.Ne govorim o zvezi kjer je vsakodnevno nasilje, ampak o zvezi, kjer se zgodi nasilje 1x na nekaj let, ko enemu od partnerjev poči film, ko se ne more obvladat, vendar se kasneje pokesa in potrudi, da ne ponavlja istih dejanj.
Vsekakor pa je posilstvo in telesna poškodba mera čez rob ob kateri bi avtorica morala resno razmisliti o odhodu.
Če je to res, potem si pa totalno neodgovorna mama, ki bi ji morali odvzeti otroka in ga dati v rejo mirni, zanesljivi in skrbni družini. Te ni nič sram ali strah, ko ga izpostavljaš takšnemu fizičnemu in psihičnemu nasilju? Po koncu njegove pubertete se spet oglasi in povej, kako si ga spravila do kruha.
Sem rabila veliko let, da sem šla. Ni bilo tako hudo kot pri tebi, bolj psihično nasilje, nenehno izzivanje in iskanje prepira. Ker nisem imela pokazat na nič konkretnega, sem kar ostajala in se tolažila, da sej bo. Predvsem sem ostajala zaradi otrok, da jim ne uničim družine. Po nekaj letih sem ugotovila, da čas teče, da bolje ne bo nikoli in da dragocena leta tečejo mimo mene. Pa sem šla.
Zdaj mi otrok očita, da sem čakala mnogo predolgo. Tudi otrokovih let v taki družini je škoda. Otroci vse vidijo in trpijo.
Že na poročni dan bi ga morala kikniti, poglej kam te je to pripeljalo, delaš si utvare, da je to dobro za otroka, da vztrajaš skupaj – saj ni slep in gluh, ti pa si pošteno za svoje dostojanstvo svoj jaz. Otrok bo odrasel, tebi bo pa ostal spomin na žrtvovanje in deloma zapravljen life za čustveno moteno gnido…a ti res tega treba? Ja, res si zmešana.
Jaz tudi ne vejramem, da je avtorica res opisana oseba, preveč neskladij.
Verjamem pa, da je opisala neko resnično zgodbo. Mogoče zgodbo svoje mame, sosede, znanke. Takih zgodb je žal kar nekaj.
In vsem je skupno to, da take mame ne škodijo le sebi, ampak predvsem otrokom. Govorijo, da ostajajo z njim, zaradi otrok. Resnica pa je,d a izrabljajo otroke za izgovor. Otrokom delajo škodo, ker ostajajo v takih razmerjih.
quote=Riders on the storm]Zgleda Alan Ford, da maš ti zadnjo besedo….., odgovoril sem na tvoje pametovanje…. toda cenzura je močnejša … očitno. Pod mojom postom vidim neki komentar popravljeno od E.K. Po tem sklepem, AF, da si to ti, ali ste vi E.K. Hmmm, to mi zgleda kot v stalinizmu….Ok, če je tako. (Popay)[/quote]
Spoštovana gospa “Riders on the storm”, občasno tudi “Popay”,
odgovarjam Vam tule, kjer ni cenzure, ker je cenzura na tistem drugem forumu, kjer se pritožujete nad njo, resnično zelo huda, tako huda, da cenzurira celo moje prispevke, žal. Takoj na začetku Vam lahko mirno zatrdim, da je Vaše sklepanje povsem napačno in zagotovo AF ni E.K, kot Vi domnevate.
Verjamem da vam ni všeč, da je cenzura sestavni del našega človeškega življenja in da je prisotna tudi na tistem forumu in vas popolnoma razumem. Kot ste najbrž že videli je na tistem forumu tudi pismo, ki poziva k boljši komunikaciji in medsebojnem razumevanju ter potrpežljivosti….. Žal, več kot to ne moremo narediti, saj je ta forum bolj odprte narave, kjer naj bi lahko vsak posameznik izrazil svoje mnenje. Glavno in pomembno vprašanje je, kaj za Vas, Popay, pomenijo vsi ti ljudje in njihove zgodbe, še posebej pa čustva, ki jih ob tem doživljate, pomembno je, kaj VI o tem mislite in kako VI to, kar mislite, izrazite. To je tisto najbolje pomembno. Pri tem ste zelo izvirni in uporabljate obilo pikic, brez katerih vaše izražanje ne bi bilo samo Vam lastno in je je odraz izrednega bogastva in pestrosti vašega notranjega sveta, na katerega tako redko naletimo na teh straneh. Najbrž je to le en del realne slike Vaše povprečne komunikacije, ki je zelo specifična, prav tako so pikice del vašega nezavednega in lahko niti ne pomenijo konkretno tega, kar mi mislimo, ampak imajo lahko popolnoma drug pomen, ki ga marsikdo ne razume povsem, priznam, tudi jaz ne.
Če vas to ne skrbi preveč, a Vi mislite da je to potrebno, bo najboljše, če se obrnete na strokovnjaka za pisavo ali slavista. Če boste želeli več informacij o tem, se lahko ponovno oglasite in obrnete name.
Zahvaljujem se vam vam za Vaše prispevke.V upanju, da se bo vaš besednjak, s katerim tako prisrčno popestrite ta včasihdolgočasni in mestoma žalostni forum, še dodatno izboljšal v smeri izvirnosti, Vas prav lepo pozdravljam,
el Ena analitičarka.
Forum je zaprt za komentiranje.