odnosi v službi
Ker sem v službi veliko več časa, kot z družino doma, mi je še kako pomembno, da imam dobre, oziroma še bolje – odlične odnose s sodelavci.
Logično, ne z vsemi, vendar, na oddelku kjer sem sedaj se družim z vsemi, imamo se več kot odlično, razumemo se, nismo ‘metalci polen’ drug drugemu ampak pomagamo drug drugemu, ne šinfamo, ne kritiziramo druge, in tako se imamo super.
Občasno se družimo tudi izven delovnega časa, ja, s kakšnimi se dobimo ob kakem športnem, družabnem dogodku, organiziramo kak piknik, gremo skupaj smučat, sankat, v hribe, tečt, kolesarit, za novo leto obvezno kam na večerjo, včasih pa nanese, da gremo ob petkih po službi skupaj še na eno pijačo.
meni je življenje – življenje in ne razlikujem nikoli privat od službenega v nekem drastičnem smislu. Jaz sem jaz v družbi in v službi….
To so starojugoslovanske navade, ko je bila služba eno samo druženje in zabava. Očitno si ti še kar naprej v taki službi. Če pa želimo delo opraviti tako kot treba, ni časa za neke štose in hece in druženja. Zato pa je v slo tako slaba storilnost, ker je še preveč starih grdih navad. Je treba delat!
To so starojugoslovanske navade, ko je bila služba eno samo druženje in zabava. Očitno si ti še kar naprej v taki službi. Če pa želimo delo opraviti tako kot treba, ni časa za neke štose in hece in druženja. Zato pa je v slo tako slaba storilnost, ker je še preveč starih grdih navad. Je treba delat![/quote]
Ja in odnose vzdževat preko facebook-a, mailov in sms…ja bravo ja…to je prava pot?!!? Ne morem verjet kam gre ta svet…
Oprosti, imamo veliko prijateljev za druženje in piknike in nasploh za smeh in veselje, nikakor pa to niso moji sodelavci iz službe. Čez čas se pokaže zakaj v službi ni dobro preveč prijateljevati.
To so starojugoslovanske navade, ko je bila služba eno samo druženje in zabava. Očitno si ti še kar naprej v taki službi. Če pa želimo delo opraviti tako kot treba, ni časa za neke štose in hece in druženja. Zato pa je v slo tako slaba storilnost, ker je še preveč starih grdih navad. Je treba delat![/quote]
Ja in odnose vzdževat preko facebook-a, mailov in sms…ja bravo ja…to je prava pot?!!? Ne morem verjet kam gre ta svet…[/quote]
To so starojugoslovanske navade, ko je bila služba eno samo druženje in zabava. Očitno si ti še kar naprej v taki službi. Če pa želimo delo opraviti tako kot treba, ni časa za neke štose in hece in druženja. Zato pa je v slo tako slaba storilnost, ker je še preveč starih grdih navad. Je treba delat![/quote]
Ja in odnose vzdževat preko facebook-a, mailov in sms…ja bravo ja…to je prava pot?!!? Ne morem verjet kam gre ta svet…[/quote]
Oprosti, imamo veliko prijateljev za druženje in piknike in nasploh za smeh in veselje, nikakor pa to niso moji sodelavci iz službe. Čez čas se pokaže zakaj v službi ni dobro preveč prijateljevati.
Ja in odnose vzdževat preko facebook-a, mailov in sms…ja bravo ja…to je prava pot?!!? Ne morem verjet kam gre ta svet…[/quote]
Oprosti, imamo veliko prijateljev za druženje in piknike in nasploh za smeh in veselje, nikakor pa to niso moji sodelavci iz službe. Čez čas se pokaže zakaj v službi ni dobro preveč prijateljevati.[/quote]
Me pa res zanima zakaj?
Ja in odnose vzdževat preko facebook-a, mailov in sms…ja bravo ja…to je prava pot?!!? Ne morem verjet kam gre ta svet…[/quote]
Oprosti, imamo veliko prijateljev za druženje in piknike in nasploh za smeh in veselje, nikakor pa to niso moji sodelavci iz službe. Čez čas se pokaže zakaj v službi ni dobro preveč prijateljevati.[/quote]
imela prijateljico v službi in to dobro, pa se dolgoročno ni obneslo, ker sva si bile v službi konkurenca…
od takrat tudi jaz ločujem službo od privat, imamo pa dobre odnose, še najraje pa se zakopljem v delo, ker se mi ne ljubi poslušat kaj vse so delale doma in take reči, me ne zanima.
Delam že več kot deset let v dobro stoječem slovenskem podjetju, se strinjam s smešno, tudi delamo tako, glede piknikov, novoletnih večerij, rojstnih dni,… Ne vem, pa, kaj bi bilo slabega imeti en piknik in kaj bo zdaj čez čas to slabega. No kvečjemu, če se ima namen katera s kom dol dajat, pa da za to vsi zvemo, tisto je pa pol mal nerodno. Samo mi nismo eni ekstremi, popijemo, pojemo, mal fuzbal ali pa odbojko odigramo in gremo vsak po svoje. Vseh telih popoldanskih družabnih dogodovi, napol službenih, je mogoče štirje, pet popoldnevov v letu, po par uric.pri delu pa nismo en drugemu konkurenca, ker je važno, da je delo narejeno, pol pa četudi sedimo in klepetamo, včasih je tega več, včasih pa tudi po cel teden ni časa za Mon.
Drage moje, ne glede na to, da delamo, VEDNO najdemo čas tudi za smeh in sproščeno vzdušje.
Ničkolikokrat sem bila čisto ‘histerična’ od veliko dela, različnih nalog, in potem je včasih popolnoma dovolj, da pride nek sodelavec/ka, ali celo šef mimo, vidi v kakšnem stanju si in ti pove nek vic, ali pa te začne hecat, ali pa ponudi pomoč, ti da rešitev, kako nekaj narediti dovolj dobro in dovolj hitro pa vendar drugače. Takrat se zaveš, da RES, dejansko delaš, daš vse od sebe in da je prav, da najdeš tudi minuto za smeh, sprostitev in mir.
Rezultati dela v takem oddelku, kjer so ljudje, sproščeni, nasmejani in najdejo trenutek ali dva tudi za sprostitev, čvek, čik, kavo – so bistveno boljši od tistih, kjer je vse polno nezadovoljstva, šinfačev, metalcev polen, histeričnih fovš babnc, ali prestrašenih pridnih delavk, ali tistih, ki vatajo ovinke in iščejo napake pri drugih.
Draga laracr, to niti slučajno niso nikrakšne jugonostalgično socijalistične fore, ampak dejanske sodobne fore, ne boš verjela.
In če imaš ti slabe izkušnje z nekom zaradi prijateljevanja v službi, žal, to ni moj problem. Se strinjaš?
In mimogrede – danes sem na dopustu……
Pri nas se kar veliko družimo tudi preko delovnega časa. Z nekaterimi sodelavkami se občasno dobimo na pici, saj vsaka dela na svojem koncu.
Tudi v prejšnjih službah smo se s sodelavci dobivali izven delovnega časa in še po desetih letih prijateljujemo.
Občasno tudi v službi organizirajo kakšno druženje (bovling, piknik,…) in se ga zainteresirani udeležijo.
Ker večino dneva preživim v službi mi je pomembno, kakšne odnose imam s sodelavci.
Vzdušje med sodelavci je krasno, humorno, se dopolnjujemo in pomagamo drug drugemu. Se pa ne pogovarjamo o zasebnem življenju ( vemo sicer v grobem kdo ima koliko otrok, pa koliko so stari, kdo ima partnerja, itd…), vsaj ne v tiste detajle, kako si preživel vikend, zakaj si bil pri zdravniku, itd. Se tudi ne družimo izven del.časa.
Menim, da ravno to, da nismo preveč familjarni in ne poznamo drug drugega “do gat” pomaga, da ohranjamo profesionalni odnos.Pa poznamo meje oz. limite pri hecanju :))
Forum je zaprt za komentiranje.