35. letniki
Diplomirala, se poročila, si kupila stanovanje, imela enega otroka, magistrirala, imela drugega otroka, kupila večje stanovanje, imela tretjega otroka in doktorirala in kupila dokončno stanovanje. Zdaj četrtič noseča, z zahtevno služb, ampak vse v redu. Aja, pa veliko potovala. Druge dobrine me ne zanimajo.
kupil Yashica Zoomate 105
kupil Nikon 4600
kupil Panasonic Dmc FZ50
kupil Panasonic Dmc TZ6
kupil Nikon D5100
kupiti stanovanje al kaj takega pa bi bilo brez veze, ker me itak nobena ne bo nikoli marala
Eh imam kar star nick. Imam 36 let in nic nisem naredila.
Nimam :
-sluzbe,( imam srednjo izobrazbo, ki si jo lahko zaradi slabega zdravja nekam vtaknem)
-nimam druzbe razen virtualne in ostarelih sosed
-nimam svojega stanovanja ne na kredo, ne v najemu in zivim doma v hisi s starsi
-nimam partnerja, razmerja nisem imela
-nimam lastne druzine
-nimam zdravja, zarad poskodbe s trajno posledico ne morem niti telovadit in na dolgo hodit, kaj sele kaksen tek
V tem zivljenju ne racunam na nic .
Perspektive nimam in je vseeno, kaj se grem ali se ne grem.
Bi bla klosar, ce me ne bi starsi prenasali, doma sem vendarle tudi kaj koristna.
Nimam 35 let, ampak 30.
Imam diplomo in imam fanta.
Nimam službe.
Nimam prihkrankov.
Živim pri starših.
Imam 1500€ vreden avto.
Fant je od mene starejši 3 leta in je pred kratkim zaprl firmo – trentuno je brezposeln in še odplačuje dolgove naslednjih uhuhu let.
Če danes dobiva oba službo za 1000€ neto, kar je utopija, gre njegova plača za plačevanje dolgov naslednjih par let, z mojo ne moreva kaj dosti.
O stanovanju lahko samo sanjam.
O otorkih lahko samo sanjam.
Pri njem ne moreve biti, ker živi z mamo v garsonjeri.
Pri meni ne moreva biti, ker je doma že brat z družino.
Kaj smo že doživeli in dali skozi? Marsikaj. Veliko lepega, nekaj tudi ne tako lepega. Veliko izkušenj. Lahko bi več, za kar mi je žal, predvsem v študentskih letih.
Kaj smo ustvarili? Materialnega dolgove in ne perfektno zdravje (fizično in duševno) zaradi stresa.
Kaj imamo? Diplomo, zavlačujem z magistrsko in strokovnim izpitom. Dobro službo. Solidne odnose v družini. Upanje, da jutri ne izgubim službe.
Česa nimamo? Dovolj prostega časa in res brezhibnega zdravja. Tudi denarja ne največ, ampak nismo lačni. Živim na koruzi v najemu, nimam otrok:) Pa so mi rekli, da po 30-em bo vse bolje:)))
Če je bila tema odprta z namenom tolažbe, mislim, da si malo zgrešila…
ločena
dva skoraj odrasla otroka
hiša na kredit
svoje podjetje in dve pogodbi za nedoločen čas
dve fakulteti, obe ob delu narejeni
ponosna lastnica treh regalov knjig, ki jih kupujem sama in seveda tudi preberem (niso romani).
materialno imam vse kar potrebujem, otroka sta zdrava in zelo pridna, ampak meni do teh materialnih stvari ni in vedno bolj premišljujem, da bi se po plačilu kredita za hišo odpravila z nahrbtnikom po svetu, pa do koder pridem pridem.
Forum je zaprt za komentiranje.