besede
Kaj naj si mislim ob besedah, ki sem jih včeraj slišala od partnerja? Najprej povem, da še nisva poročena. Se peljemo z družinico na izlet, pa me med vožnjo pogleda v prstan na levi roki in reče: tukaj bi moral biti poročni prstan. Pa rečem: ne more bit, če ga še nimam. Kaj naj si mislim, kaj je hotel s tem reči?
oh joj no…. kmečka nevesta… gotovo je namigoval, da se hoče poročiti, ampak ti, naivna in nevedna kot se delaš, moraš it to na forum spraševat, ker niti toliko ne poznaš svojega partnerja oz. si nista toliko blizu, da bi ga direktno vprašala, kaj misli s tem, ampak se morata it neke skrivnostne igrice…
bi mal bolj tako razumela, če bi se zveza nekako štorasto še razvijala, ampak, govoriš kot da ste družinica. ja pa potipaj, če bi namesto koruze ubral kako zamenjavo tvojega prstana. sicer tudi si tko povedala, da bi človek pomislil, da še nosiš kakšen prejšnji poročni prstan, pa si ločena. kaj vem kako je s temi slepimi mišimi.
se mi zdi, da sta mal lesena pri besedah. mogoče se je tudi on potem potegnil nazaj, ko si ga na nek način tako odrezala, in je pač v nadalje tako odreagiral.
naveži pogovor na to tematiko, pa ne tko, da boš navalila.
Seveda lahko tukaj gor vprašaš.
In lepo je, če je še kaj romantike v tem svetu. NAjraje bi ljudje tudi instant poroke in ostale dogodke, kar iz vrečke, tako vedno veš kaj dobiš.
Sedaj pa k resnosti. pelji ga v zlatarno tako mimogrede in mu povej, kakšen ti bo všeč, pa boš videla kakšen bo rezultat, če ti ga bo prinesel.
ker jaz vem, da svoji ne kupim nikoli več kakršnih koli nakitov. Na začetku sem mislil, kako ji bom ustregel, ona pa meni, da sprejme, potem pa ugotoviva, da nobenemu nič ne pomeni zlatnina. Ampak poanta tega pa je pozornost in krepitev odnosov, saj se na takšnih primerih in na takšen način največ naučimo, predvsem spoznavanja, spoštovanja, sprejemanja in strpnosti.
Lahko je še lepo, samo potruditi se je treba.
primož
Forum je zaprt za komentiranje.