odnos prijatelja

Moj najboljši prijatelj se vedno, kadar ima novo punco, oddalji od mene, me niti ne pokliče, kaj šele, da bi se kaj dobila. Kadar je samski oziroma kadar ima s puncami težave, se vidiva tudi večkrat tedensko. Zdaj je v novi zvezi očitno srečen, zato me popolnoma ignorira. (pri vsaki novi zvezi to traja od enega meseca pa tudi do dveh) Zanima me, če bi mi kdo lahko razložil, zakaj je temu tako. Ko ga bom videla, mu nameravam povedati, da me njegova ignoranca moti, vendar zaenkrat še nisem imela priložnosti.
Enostavno ne razumem njegovega obnašanja. Ali ga kdo?

Ja normaaaaalno!

Pri meni se dokazuje, da moški prijatelji ne obstajajo. Slej kot prej se kaj zaiskri.

Tvoj prijatelj te poišče, ko te potrebuje…saj zato so prijatelji, a ne:). Parazitski odnos, pol pa dolgo nič, potem spet simbioza, sledi zajedalstvo….in tako se krog vedno sklene:).

Pa saj to je čisto normalno1 Mesec, dva je še čisto malo. Večina jih mrkne za približno pol leta. Saj veš, noro zaljubljen, pa metuljčki, pa vsak prosti trenutek viset drug z drugim. In prijatelji in prijateljice so malo v ofu. Samo pravi prijatelji se zaradi tega sploh ne razburjajo, temveč svojemu kameradu privoščijo mesece zasanjanosti. In ko prvi naval ljubezni mine, so pravi prijatelji tam, kjer si jih pustil in to brez zamere.
Če pa ti to, kar počne ni všeč, se pa malo vprašaj, če le nisi malce zagledana vanj in zato tudi malenkost ljubosumna?

AnjaD, ko se boš ti zaljubila, se še spomnila ne boš, da obstaja še kdo na svetu, razen vaju. Čez kakšen mesec pa mogoče že. Ni to nič strašnega za zamerit. Pravi prijatelj privošči in razume, kaj se dogaja. Da ti ni ta prijatelj malo preveč všeč ali si le posesivna?

Pa kaj bi ti rada, da na zmenke s punco privleče še tebe? Bi rada držala svečo?

Ne, vanj nisem zagledana, ampak te stvari se dogajajo že deset let in žal sem vedno jaz tista, ki mu stoji ob strani, in imam kljub svojim obveznostim vedno čas za njega in njegove težave, zato menim, da bi bil lahko do mene toliko fer in se kdaj pa kdaj spomnil name tudi, ko je, kot praviš, v svojih mesecih zasanjanosti. Pa čeprav samo s SMS sporočilom.

10 let? Kaj ti ni jasno? Sprejmi ga takšnega kot je. Če tega še vedno (po 10-ih letih) ne zmoreš, izstopi iz vlaka. Prijateljstvo je nesebično.

Joj, ne takoj domnevati, da bi šla na zmenek z njim in punco in da sem vanj zaljubljena. Enake težave bi lahko imela s prijateljico. Saj škoda, da, ko sem pisala prvi post, nisem napisala, da imam težave s prijateljico…sem domnevala, v katero smer bo šlo vse skupaj;)
Hvala za vsa mnenja, pa lahko noč!

:))) sem zaljubljena, že dolgo, vendar zaradi tega pravi prijatelji niti na začetku zveze niso trpeli toliko;)

Ti si verjetno takšno zelo lojalno bitje, nekdo , kakor se reče:da bi z njim konje kradel. Samo takšni so redki! Tvoji prijatelji imajo srečo, da te poznajo. Želim ti, da v bodočnosti tudi ti najdeš vsaj enega takšnega, kot si sama. Lahko noč:)

Povej mu to, ne vem, kaj si 10 let čakala?

Živjo 🙂

Moram priznati, da sem se ob branju posta kar malo nase spomnila. Tudi jaz sem bila včasih podobna tvojemu prijatelju. Ko sem imela kakšnega fanta so šle prijateljice na stranski tir. Sčasoma sem si sama prišla gor, da prijatelji ostanejo, fantje pa grejo. Upam, da bo isto spoznal tudi tvoj prijatelj, malo pa mu pomagaj sama in se o tem enkrat odkrito pogovorita. Mislim, da če je pravi prijatelj bo razumel. Normalno je, da ima manj časa, ne zdi pa se mi prav, da te da čisto na ignore. Če mu še nisi mu povej kako se počutiš in boš videla odziv.

Pa srečno 🙂

ti imaš to tega tipa malo prevelika pričakovanja. si mu taka čustvena tolažba, ko mu gre kaj narobe, ko pa mu gre fino mu nimaš kaj dati in te ne rabi. Če misliš biti celo življenje cunja za brisanje čevljev, kar izvoli tako še naprej. če pa ne, pa malo razčisti pri sebi, kaj tako na splošno pričakuješ od življenja.

Ali pa gre za to, da ste ženske take, da bi pop*, če bi se vaš partner družil s prijateljico. Ni tako?