premagovanje strahu
seveda z vzorci razčiščujem, vendar soočam se z novim – v SŠ sem bila ful družabna, potem nekako zaradi enih vzrokov izgubila voljo, in sem se zaprla…zdaj sem se odprla…nekako pa mi je še ostalo za predelat to, da si najdem sebi primerno družbo, v kateri se sprostim in zabavam (groza ko se spomnim za nazaj koliko sem izgubila)…
No moj problem: ko grem s kom na pijačo…recimo na začetku imam ful tremo (česar v SŠ nisem imela) in nekako premagujem en strah pred tresenjem rok…potem ko se sprostim, se umirim in ko se začnem zabavat tresenja ni več..torej samo vaja…
vendar kako se soočit s tresenjem, da bo čimprej pozabljeno…tudi pri psihologu sem bila, šla sva na kavbo, pa se mi niso tresle…to pa zato ker sem mu za težavo povedala…pač stiska mi je ker me ljudje ne poznajo in potem če bi se mi roke tresle, da bi me imeli za živčno, v resnici me je pa samo strah/trema..nisem zares živčna…skratka obremenjujem se za prazen nič in napihujem zadeve, vendar vem, da moram to premagat…
naj še povem, da doma se mi roke ne tresejo, pred domačimi, ko sem med ljudmi, ki so morda vrstniki, sluzbi…pa se mi to dogaja..skratka moram se okrepit in premagat ta strah..
ne pa da bi sedaj mislili, da moram h kakemu psihiatru, sama pa vem, da rabim samo vajo s prijatelji, ker jih nikoli nisem imela…
skratka držite pesti, da sebe presenetim in se sprostim do mere, da bom v družbi mirna že od začetka..da ne bom z začetnim tresenjem vseh odgnala
kako bi se vi lotili mojega problema…
Sama poznaš vzroke, zakaj si se prenehala družiti ……..
Vsekakor vaja dela mojstra, vse nas je strah oziroma se počutimo nelagodno pred neko novo stvarjo najsibodi služba, zmenek…….vendar eni znajo to bolje skriti kot drugi. Sama presodi ali je to trenutno stanje in se bo s prakso izboljšalo ali je to posledica bolj globokega izvora in boš rabila strokovno pomoč.
Vse dobro
Tebi se tresejo roke zaradi treme, nekaterim pa kar tako. Moja najbolj družabna kolegica ima včasih tudi tak dan, da se ji roke kar tresejo in to kar pokaže. Včasih se tresejo, če si lačen, dehidriran,…
Če nočeš, da opazijo, pa daj roke pod stegna, na tak način se usedi. Jaz včasih rada tako sedim, pa čeprav se mi roke ne tresejo.
Moje mnenje je, da zamenjuješ vzrok in posledico. Po moje je tvoje tresenje rok posledica, vzrok pa, ali slaba samopodoba, ali slaba samozavest. Ali oboje. Če moje mnenje drži, se logično postavlja novo vprašanje: kako ponovno pravilno ovrednotiti sebe in svoje osebnostne lastnosti?
E, draga neznanka, tudi tle bojo mnogi pristavljali svoj piskerček… Kakor so ga že! In to žal tisti, ki jih imaš najraje…
Meni je na začetku znanstvev, ki bi se utegnila razviti v romantična, tudi strašno neugodno. Če mi človek ni všeč v tem smislu, nimam problemov in sem jezikava, če se mi pa zdi, da me že rahlo seka, bi se pa najraje vzgreznila od zadrege.
Jaz to rešim tako, da odkrito povem, da sem v strašni zadregi, zato zardevam, se mi jezik zapleta, verjetno povem tudi kako traparijo, in da bo bolje … Običajno je potem smeh na obeh straneh in tudi na drugi strani priznanje, da je tudi on v zadregi. Če pa ni, pa reče, da nič hudega, bo že. Se pa moram kar prisiliti, da to izgovorim.
Ta tip, s katerim sem zdaj, si je pa recimo vidno oddahnil, ko sem rekla, da sem čisto preč, ampak to samo zato, ker mi je pač všeč. Je rekel, da je on po cele tedne čisto ubogi, da včasih niti avta ne zna vžgat po zmenku, ker ga tako skrbi, kaj bo, ali bo kaj, kaj naj naredi in tako dalje. V službi sanja z odprtimi očmi … Je rekel, da sem mu prihranila par tednov življenja.
Forum je zaprt za komentiranje.