Koliko sta v resnici povezana?

Koliko sta s partnerjem v resnici povezana? Koliko vesta drug o drugem, tudi o intimnih čustvenih zadevah? Imata občutek, da se zares čutita?

Čisto po resnici: vedno manj, vsega tega kar sprašuješ. Potrudi se, da narediš drugače.

DVOJINA JE ZAKON!

cca 20 let. enkrat je bilo bolj tako, nič kaj posebej posebnega. on me je imel več rad kot jaz njega. danes se imava rada tako kot še nikoli. nisva stara. okrog štirideset, leto več , leto manj.
sva kot v puberteti, tiste , ki je nisva doživela ( čeprav mnogo izbugov, ampak ne tako intenzivnih, da bi čutila povezanost) takrat ko sva se spoznala.

danes srečna, vse srečno, sex na vrhuncu. tudi skrite želje sva si zaćela pripovedovati in vse to po tolikih letih. imava dva majhna otroka. mogoče naju je služba prej nekako oddaljevala. imela skupni posel.

sem pa takšna oseba, da opazim in kljuvam, dokler ne izvem kje tiči zajec. to je samo za tiste, ki me res zanimajo.

tudi navaden dan, utrujenost, opazim in vprašam, ne obrnem glave stran. če je meni kaj povem, kaj mi je.

ne vem kaj misliš ti za “povezanost “. če bi bolje opisala tvoje občutke ali bojazni, bi bilo lažje presojati oz. kaj povedati. osebno bi lahko pisala do jutri, kako in kaj.
torej…vse vajeti so v vajinih rokah…

drug o drugem veva vse (no skoraj…. morajo ostat še kake teme za stara leta).. ko je vse v redu oz je življenje mirno se ”čutiva”, takrat ko pa je kaka kriza in je malo bolj burno pa sploh ne. Mogoče vseeno rabiva ša mal prakse, da bo nekoč tako kot bi si želela. Ampak na splošno nama drug z drugim ni hudega.

pa kako to, da ženske vedno sprašujejo, potem pa še odgovarjajo v dvojini. vsak lahko pove le zase, še prevečkrat se izkaže, da je tisti ideal bil samo glavi enega, drugi je bil pa na drugem pašniku.
Pa še odgovor, s prejšnjim sem bila jaz v svojem vesolju, zato tudi ni moglo obstati. Sedaj pa mislim, da ga kar dobro poznam, lahko mu zaupam stvari, ki jih še nikomur nisem, mislim, da mi tudi on lahko dosti pove, kar dobro se počutim, pričakujem pa, da bo odnos postal še globji.

Doma ja,ko sva pa v službi pa vsak po svoje.Mam dobro sodelavko,še boljša mi je kot prijateljica,najboljša sva pa v intimi.Tudi ona je poročena,pa njen ne ve nič otem,kaj se z njegovo dogaja.Ona pravi,da se skoraj nič ne zanima zanjo.Midva z mojo,pa tudi nisva nevem kako strastna.Tako,da zgleda,da nam kar odgovarja,tako kot smo si uredili.To traja že več kot desaet let.Pa naj traja dok traja!!!

Precej sva povezana, vendar še vedno samostojna človeka.
O intimnih čustvenih zadevah… veva kar precej. Včasih bi še kaj več, ponavadi je dovolj.

O, jaaaa, ta občutek pa je. Če ga kdaj ne bo… bova imela pa problem in bo res treba delat da pride nazaj.

včasih se mi zdi, da sva eno, duši dvojčici (čeprav prej nisem verjela v to)
včasih se mi zdi, da je kr neki in … da bo vedno mel nek skriti svet, ki ga ne poznam…
jz pa kot odprta knjiga:/

Nepovezana. Popolnoma. Dva svetova. Pojma nimam, kako sva se sploh našla vsaj za kratek čas, ko sva morda bila povezana.