Ko žena ostane brez službe

Zgubila sem službo-ne po svoji krivdi-so pač težki časi. Od moža dobivam razumevanje in čustveno podporo…trudim se,da bi čimpreje spet dobila zaposlitev, a dandanes to ni tako lahko. Moj mož je na vodilnem položaju, v podobni panogi kot jaz, upala sem,da mi bo pomagal s kakšnimi vezami in poznanstvi, da bi prišla do nove službe.A on pravi,da pač ne pozna takih ljudi (kar mi je precej čudno) in da se moram tukaj pač znajti sama… Sploh ne vem več-kaj naj, aktivirala sem svoje prijatelje, bivše sodelavce, vsa poznanstva-trudim se…pričakovala sem,da se bo tudi on potrudil malo zame…on pa misli,da je že maksimum to,da me tolaži…

Meni še na misel ni prišlo, da bi ga to sploh prosila. Ena prijateljica je vsem svojim stikom poslala mail, če imajo kaj zame. Bilo mi je grozno, da je dala na mail, pa še odziva ni bilo.

Sama iščem, moj me pa ravno obratno, kot tolaži. Zdaj sem ga dobro spoznala. 🙂

Težit vsem prijateljem v teh časih ni v redu, saj vejo. Bi že povedali, če bi kje služba bila.