Jokala sem…
O ja, spet sem nazaj …
Ugotavljam, da ne smem gledati filme po resničnem dogodku.Sploh pa če so v glavni vlogi živali ki na koncu umrejo.Očitno ponovitve pri meni ne bo. Že sam koncept žalostne glasbe ki se je odvijala čez cel film, mi ni bila preveč všeč.Še vedno ne morem preboleti konec tega filma.V bistvu ne morem preboleti tega, da se je nekoč res zgodilo.Flim je Hačiko in v glavni vlogi je pes pasme Akita ,ki kljub temu da mu gospodar nenadoma umre ga on vsak dan čaka na želenški postaji dokler še sam od starosti ne umre.Žalostno, res.Cel paket robčkov sem porabila in še nikoli se mi ni zgodilo, da bi tako jokala pri filmu.Resno jokala. Res, prav solzne oči sem dobila zdaj ko razmišljam!
Mogoče bi si pa lahko omislila res svoj lastni blog.
In zato, zala73, še enkrat, zakaj si izbrala forum, zakaj ne blog, če je tako kot praviš:
Torej, zakaj na forumu? Zakaj, če ne zato, da dobiš nek odziv, zakaj na tem forumu? MON forumu? Kjer je veliko ljudi, so ljudje, s katerimi imaš nek “odnos”. Ne pišeš zaradi sebe, pišeš zaradi njihovega/našega odziva.
Kaj bi bilo narobe v tem, če nek pisec želi sprožiti odziv drugih? Že tako se mu kdaj zgodi, da naleti na drugačnega, kot je pričakoval. A vendarle: se tebi osebno ni še nikoli primerilo, da je pogled na določene življenjske situacije dobil drug odtenek potem, ko si prebrala neko razmišljanje?
Eno je postaviti vprašanje. Drugo pa je vrtati v človeka ob tem, da je jasno, da se je odločil, da ti nanj ne želi odgovoriti.
Osebe, ki pišejo po forumih, so si precej različne. A vendar se medsebojno najdejo takšni, ki so na podobnih valovnih dolžinah in lahko prav prijetno klepetajo. Privoščimo jim to veselje.
In nenazadnje: tudi ta moj tekst je le odziv.
Forum je zaprt za komentiranje.