Današnji moški :)

Čisto možno, da je tudi “tale” že star, ampak meni je všeč 🙂

Tip je doživel brodolom in se je znašel na pustem otoku.

Minevali so dnevi in meseci. Dojel je, da ga nihče ne bo rešil.

Začel je graditi nekakšno kolibo in ko je končal, je globoko zaspal.

Ko se je zjutraj prebudil, je nad njim stala plavolasa ženska, prsata, vitka …

Ona mu reče:

“Pridi k meni, sem na drugi strani otoka!”

Prišla sta k njej in on vidi: velika hiša, vse urejeno, …

Vpraša jo, odkod ji vse to.

Pa vse to sem pobrala z ladje, preden se je potopila…

Gresta notri, ona ga dobro nahrani .

Rekla mu je, naj se stušira … ker ona ima tudi toplo vodo … bojler na generator . On se stušira, pride ven, ženska sname modrček, pa hlačke … in mu reče:

“Sedaj pa ti bom dala tisto, kar čakaš že šest mesecev !”

Tip pa ji reče:

” Pa ne me jebat, da imaš tudi internet!”

eh 🙂

bibitka tebe tko nategnu,da bi vse zvezde v vesolju vidla))))))))))))

aha, verjamem, da bi :))

Pa ga je imela ????

meu bibitkico))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))))

kdo ti pa brani :))

Da boste malo boljše volje :)

Hčerka je hotela prespati pri fantu.

Zato je mami poslala sms: “Mami, danes me ne bo.”

Nato ji mama takoj odgovori: “Ne sekiraj se, te bo pa jutri.”

in potem se nadaljuje takole… najde oče v hčerini sobi gajbo piva, cigarete in kondome, se prime za glavo in potoži, ne sam da pije in kadi, še lulek ji je zrasel

hehehe :)) dobro nadaljevanje :))

drugač pa saj rečem, ti današnji moški, eh, kaj čmo… slow motion 🙂

saj veš, kot je rekel cigo, teško je nači paranormalno žensku…da ima para i da je normalna))
na da te malo vrže in slov movšin))

saj veš, kot je rekel cigo, teško je nači paranormalno žensku…da ima para i da je normalna))
na da te malo vrže in slov movšin))
[/quote]

kaj si youtube odkril, da skor vsak post daš kak brezvezn link.

En iz ropotarnice:

Neka gospa da oglas v časopis, da si želi spoznati ljubečega, domačnega,
nenasilnega, situiranega, izobraženega in urejenega moškega …

Čez nekaj dni nekdo pozvoni na vratih, ona odpre vrata
in zagleda moškega – brez rok in nog na vozičku.

Moški: Dober dan, gospa, jaz sem se prišel javit na vaš oglas.
Gospa (malce v zadregi): Ja, ne vem …
Moški (odločno): Gospa, menim, da izpolnjujem vse vaše pogoje.
Gospa (še vedno brez besed)
Moški (samozavestno): Poglejte gospa: izobrazba, situiranost, urejenost – vse kot ste želeli …
Gospa (želi nekaj pripomniti)
Moški: … poglejte, gospa, nisem nasilen in ker nimam nog – ne bom hodil od hiše,
ker nimam rok – vas ne bom tepel …
Gospa (malce sramežljivo): Že, že, gospod, ampak jaz bi rada imela kaj od življenja …
Moški: Ha, gospa, s čem pa mislite, da sem pozvonil!

Upam, da ni predolg. Vic, namreč:-)

ne sploh ni predolg … vic 🙂 meni je všeč …

drugo pa je ali je, ali je res vse v tistem, s čimer je pozvonil 🙂
to bo pa gospa, ki je dala oglas povedala :))))))))

Še en zaprašen:

Nek fin možakar, se zvečer lepo uredi in se odpravi v nek lokal. Rahlo zatemnjene luči, plesišče, v ozadju plesna glasba … Usede se, naroči si pijačo … in začne se diskretno ogledovati okrog. Za sosednjo mizo zagleda krasotico – sama sedi. Nekaj časa zbira pogum, nato nekoliko negotovo pristopi k lepotici.

Gospod: »Gospodična, ali vas smem prositi za ples?«
Gospodična: »Oh, gospod, zelo rada, ampak, veste, nimam nog.«
Gospod: »Ah, nič hudega gospodična, vas bom pač nosil.«

No, tako sta plesala cel večer. Lokal so zapirali.

Gospod: »Gospodična, ali bi morda šli na sprehod?«
Gospodična: »Oh, gospod, zelo rada, ampak, veste, nimam nog.«
Gospod: »Ah, nič hudega gospodična, vas bom pač nosil.«

Odpravita se na sprehod skozi park …

Gospod: »Gospodična, ali bi bili vi za kakšen, [khm] – hec?«
Gospodična: »Oh, seveda gospod. Z veseljem.«

Gospod jo položi na travo … Vendar se zadeva, nekako se ni čisto začela odvijata v skladu s pričakovanji, …

Gospodična: »Oh, gospod, veste, najbolje bo, če me nesete k drvesu, jaz se bom prijela za vejo, vi, gospod, pa potem opravite še svoje …«

Gospod jo nese k drevesu, ona se prime za vejo in on jo »nabriše« kot se »šika«, da je celo listje padalo z drevesa. Potem se malo uredita.

Gospod: »Gospodična, ali bi šli zdaj domov?«
Gospodična: »Oh, gospod, zelo rada, ampak, veste, nimam nog.«
Gospod: »Ah, nič hudega gospodična, vas bom pač nosil.«

Nese jo do njenega doma. Gospod pozvoni na zvonec. Vrata odpre majhna, vendar živahna gospa. Vsa vesela, smejočih oči, skoraj vzihečna.

Gospa: »Oh, gospod! Oh, gospod, vi ste tako zelo prijazen moški, da ste jo prinesli domov.«
Gospod: »Ah, gospa, saj to ni nič kaj takega, malenkost …«
Gospa: »Oh, kako da ne, kakšna malenkost … Ali si sploh morete misliti, da so na svetu celo taki ljudje, ki jo kar pustijo – na veji viset …«

Skrbi me le, kako brez grabelj pograbiti odpadlo listje.

Nič skrbet, saj bo odpadlo listje veter odnesel 🙂

tale janezek je pa bil nabrit pobič 🙂

V šoli pri pouku matematike učiteljica vpraša Janezka:
– Janezek, na veji sedijo tri vrane, lovec eno ustreli, koliko jih še sedi na veji?
– Nobena, učiteljica. Ustreljena pade, ostali dve pa odletita.
– Janezek, narobe. Dve še sedita na veji. Ampak mi je pa všeč tvoj način razmišljanja.
Janezek je nekaj časa tiho, nato pa dvigne roko:
– Učiteljica, sedaj bi pa jaz vas nekaj vprašal!
Učiteljica malo premišljuje, kaj neki bo Janezek spet ušpičil, pa ji radovednost ne da miru in se odloči:
– No, Janezek, pa vprašaj!
– Takole, po cesti hodijo tri ženske in v roki držijo sladoled. Prva ga grizlja, druga ga sesa, tretja ga pa liže. Kaj mislite, katera od teh treh je poročena?
Učiteljica zardi in je malo v zadregi, nato pa le odgovori:
– Janezek, mislim da tista ki ga sesa!
– Učiteljica, narobe. Tista, ki ima na roki poročni prstan. Ampak mi je pa všeč vaš način razmišljanja!

Čudež! Tega o nabritem Janezku še jaz poznam. : )

Ne vem če poznaš:
– Ben Lewis, Smeh in kladivo: o režimih, ki so pocrkali od smeha. (Ciceron 2010)

So mi všeč tudi vici tipa Radio Erevan:
soliden izbor v slovenščini ▶ http://sl.wikipedia.org/wiki/Radio_Erevan

je že star vic, predvidevam, da tudi tega poznaš 🙂 je pa še kako aktualen, kljub starosti 🙂 vica namreč 🙂

Babica, stara 98 let, leži na smrtni postelji in želi pred smrtjo razkriti 99-letnemu možu, ki sedi žalosten ob njeni postelji, še zadnjo skrivnost.

Janez, moj dragi Janez, preden bom za vedno zatisnila oči, ti želim razodeti mojo skrivnost. Pojdi na skedenj in pod tretjim stebrom na levi strani strehe bos našel dve škatli in jih prinesi.

Janez gre na skedenj in se po petih minutah vrne, noseč v rokah dve škatli. V prvi najde tri jajca, v drugi pa 250.000 evrov, kar oči se mu razsvetlijo.

Povej mi, moja draga, kaj pomenijo ta tri jajca.

Veš Janez, poročena sva že 78 let, in vsakič, ko sva seksala in jaz nisem dosegla orgazma, sem položila v škatlo eno jajce.

Janez postane izredno zadovoljen in ponosen, v 78 letih ni uspel zadovoljiti svoje žene samo trikrat, nato pa vpraša: In kaj pomeni 250,000,00 evrov?

Oh, vsakokrat, ko sem napolnila škatlo z 12 jajci, sem jih šla prodat na tržnico …

Ker je naslov tvoje teme Današnji moški :), a si mor’š mislit, da so tudi taki …
– kot v pesmi?

[hr]

Janez Bončina-Benč

Abraham

http://www.youtube.com/watch?v=0NDNc9R2sxA

Zjutraj ko vstanem,
oči si pomanem,
v špeglu zagledam obraz.
Oči so rudeče,
lasje pa štrleči,
iz ust pa prav grozen zadah.
V glavi šumi mi,
na bruhanje vleče,
rokca se trese kot vrag.

[Bridge:]

Žepi so prazni,
že vidim prikazni,
v duši nastal je preplah.

[Refren:]

Štimung je bil res ta prav,
so flaše letele, vse kelnarce pele,
štimung je bil res taprav,
so flaše letele, vse kelnarce pele,
ko petdeset let sem nabral.

Srebrni lasje,
zlati zobje,
pljuča mi škripajo vsa.
Križ me boli,
ta stara teži,
trdota v kolena je šla.
Čakam na luno,
na polno luno,
s prijatli bom luštno zadet.

[Bridge:]

Še dva zimska montla,
v življenju ponosim,
adijo v nebesih že spet.

[hr]

Opomba:

Srebrni lasje, zlati zobje,

Očitno gre za resnično in neresnično trditev, ter delno nepopolno informacijo. Saj vsi vemo,
kaj opredeljuje moškega v najboljših letih: v žepu zlato, na glavi srebro in v hlačah – jeklo! 🙂

Križ me boli, […] trdota v kolena je šla.

Še ena pomota.
Zakaj bolečina, če »trda« pokončna hrbtenica plemenito pomaga strahopetecu »mehkih« kolen?

Si lahko misliš, da so tudi taki :))))

Ti ljubi druge, jaz bom tebe ljubil,
saj nate stavil sem, kar sem imel,
saj mnogokrat se mnog je že pogubil,
ker ljubil tisto je, kar ne bi smel

Ti ljubi druge,jaz bom tebe ljubil
in ti želel nezvestega moža,
da ti bi njega, on spet drugo ljubil,
in bi še ti v ljubezni mlin zašla.

Ti ljubi njega, jaz bom tebe ljubil
in tvoj preljubi drugo, ti pa glej,
da tudi on bo tisto drugo izgubil
in svet se bo vrtel lepo naprej.
(Menart)

in take bibitke …

krasna pesmica. nasploh mi je Menart zelo pri srcu. meni ena od zelo lepa, še posebno posamezni verzi.

Vzpon

Vrh gore snežnobel kipi v nebo.
Meglica tik pod njim je diadem.
Za mano, pod višavjem, koder grem,
vse bolj se manjša vse, kar zre oko.

Prav tam v daljavi, v zvitih jarkih rek
že vse medli od senc in od meglic;
brezšumno je in moj zategli klic,
vse bolj zgubljen, ne vrne se v odjek.

In misel, ki počije tam in tod,
vse bolj medlo spominja se oblik
in zvokov sredi daljnih lis in pik,
ki ve, da skoznje me je vedla pot.

In vse, kar je prešlo kot brez sledu,
je zame vse bolj mrtvo, brez moči:
res je še tam, a le kot del poti
in le predhodje tega, da sem tu.

Kar pa res šteje, je ta slani znoj
in kamen, ki spotaknem se nad njim,
in lilast cvet, ki vanj se zastrmim,
in pa morda ta gora pred menoj.

Ta gora, ki sem si jo vzel za cilj,
ki vrh vse bolj zastira ji oblak,
ki vzpon tja k njej mi že šibi korak
in srka kri iz prenapetih žil,

ker to kar je za mano, me uči,
da pot, ki zdaj jo hodim, že čez čas
dobila bo nem, omrtvel izraz
kot vse, kar daleč spodaj že leži;

ker vem, da vrh, četudi stopim nanj,
rodil bo srečo le za kratek hip,
saj ko se v žilah umiri utrip,
bo s koncem hoje tudi konec sanj;

saj tam nad vrhom je le še nebo,
jaz pa pod njim obstal bom ves težak –
kako naj višje stopi mi korak,
ko pade noč in zvezde se prižgo?

Vrh gore je bel kažipot očem
In jasen dan žari od vsepovsod
in sreča je, da je pred mano pot,
in to da vem, da slast je v tem, da grem.

Janez Menart

Morda se tudi danes najdejo takšni,
ki o svoji preljubi tako pišejo.
In če že ne pišejo, lahko preberejo …

﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋

William Shakespeare – Sonnet 130

My mistress’ eyes are nothing like the sun;

Coral is far more red than her lips’ red;

If snow be white, why then her breasts are dun;

If hairs be wires, black wires grow on her head.


I have seen roses damask’d, red and white,

But no such roses see I in her cheeks; 

And in some perfumes is there more delight

Than in the breath that from my mistress reeks.


I love to hear her speak, yet well I know

That music hath a far more pleasing sound;

I grant I never saw a goddess go;


My mistress, when she walks, treads on the ground:
   
And yet, by heaven, I think my love as rare
   
As any she belied with false compare.

﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋

William Shakespeare – Sonet 130 [prevod Janez Menart]

Ne, ona nima žametnih oči
in niti kodrov mehkih kakor svila,
če sneg je bel, ga v njenih nedrih ni
in usta bi se od koral ločila.

Sem videl rože bele in rdeče,
na njenih licih take ne cveto
in so dišave, ki so bolj dehteče,
kot vonj, ki diha njeno ga telo.

Njen glas poslušam rad,
četudi vem da zvoki strun prijetneje zvene,
kako boginje hodijo ne vem;

ko ona hodi, stopa kot ljudje.
Pa vendar se mi zdi bolj očarljiva kot vse,
ki pesem jih slavi lažniva.

﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋﹋

to ni ljubezen, to je škodoželjnost… in tako pogosta realnost.

to ni ljubezen, to je škodoželjnost… in tako pogosta realnost.[/quote]

poanta je na privoščljivosti… je pa življenjska. veliko nas se najde v njej.

so pa seveda tudi izjeme. jaz ne sodim med njih :)))

prav zaradi realnosti, “takšno je resnično življenje” (če si seveda priznamo), je meni všeč.