kaj pričakujete-oz.za kaj poskrbijo vaši partnerji?
Zanima me,koliko odgovornosti,oziroma kakšno funkcijo opravljajo vaši partnerji v vsakdanjem življenju.Jaz moram svojemu vsepovedat-naredi to,naredi ono…nič ne nardi sam od sebe,in potem izpadem tečna.Zdi se mi kot da sem mu mama da mu moram naročat vse.Pa me zanima ali to je tako v partnerskem odnosu,in kako je drugje.
Moj ni čisto nič mamin sinček ampak bolj samorastnik. Pa ga moram vseeno posebej prositi za kakšno stvar, da jo naredi. Naredi pa vedno z veseljem in tisti trenutek, ko ga zaprosim. To velja samo za stvari, ki se tičejo stanovanja. Okoli hiše delo vidi sam in je to njegov resor:-)
Zato ti lahko iz prve roke povem, da moški res sami od sebe ne vidijo take stvari, ki jih ženske vidimo kar mimogrede. Taki s(m)o in se ne splača sekirat. Bolje, da ga prijazno poprosiš za tisto kar želiš, da ti naredi. Verjemi, da bo narejeno. Nič ga ne zaničuj in ga ne kregaj oz. ne ga imenovati, da je “mamin sinček”. Moški so drugačni in na tebi je, da ga vzgojiš na lep način, da ti bo v pomoč. Se splača.
Moj je pred poroko par let živel sam, takrat je spregledal glede smeti, ki jih je treba odnesti, kopalnice, ki jo je treba spucat in posode, ki se valja v koritu. Verjamem pa, da človek, ki se je od mame, ki je vse to naredila sama, preseli k ženi, ki tudi vse raje naredi sama, tega niti ne opazi, ker mu pač ni treba.
ma, ženske delujete nekak tko, da možje vidimo, da je use narejeno z ženske strani pa nit nimaš kej dost motivacije postorit po hiš kej tazga, to itak ve naredite, sicer pizdite vseskozi, to res, ma, to vam nekak bolj gre od rok, beri: tud od jezika, saj skoz neki gobcate zravn
moškemu bolj paše, evo recimo učer, pa tud dons, daljinec v roke, pa naj še kak pir žena prnese, in bo prau od zdej čez nekaj ur nokaut, morebit že v prvi rundi, no, kej boš neki pospravljau, če intenzivno misliš, a b al ne b, b al ne b
a, ve to res ne štekaste, al koha je zvam?
če ni tko, kot hoče mož beseda, pol pa greš lepo indepedent umiru v gostilno, kamor se skor sami desci drenamo, pač ste nas odgnale iz toplga ognjišča domačga, skor vse bejbe, kr lažje je pizdit, kot se potrudit in končno razumet iskreno in čisto kot otroško moško nrav
ejga, tko to je
zavec, zavec
dejmo, slovenija
kdor ne skače ni pjanc
hop hop hop
Sta ti >sami za vsenas lepo< napisali - moški so enostavno drugačni od nas! Nima to nobene veze z maminimi sinčki, enostavno stvari vidijo drugače od žensk!
Kar se meni zdi pomembno, mojemu možu predstavlja eno obrobno stvar. Verjetno bi jo enkrat spotoma celo naredil brez da mu rečem, ma kdo ve kdaj:-). Mal je zoprno tole nenehno kazanje s prstom, ma kaj češ! Saj včasih tudi meni pokrov odnese, ma po moje ni rešitve…
Čeprav priznam – okrog hiše in kar se “moških” del tiče pa tudi jaz ne vidim vsega – tako, da se nekje vse pokompenzira….
Moj partner otroke vozi v šolo in vrtec, pospravlja za sabo, dostikrat kaj sladkega speče, je nor na sladke stvari. Če kam grem oz. sem dežurna, čisto normalno zrihta otroke. Glede čiščenja doma, perila,..je pa bolj tako, tako, mu tudi jaz moram rečt, naj npr.posesa, ampak se ne pritožujem. Vsak je za nekaj, važno je skupno sodelovanje in razumevanje. Pač vsak po svoje.
Odvisno kaj je komu pomembno. Vsekakor pa ne storite stvari namesto njih in za njih. Lahko skupaj z njimi ali pa se delite. Moj bivši je ko se je na svojo željo odselil od mene in otrok znal narediti vse. Namesto svoje ta nove, ki ni znala ničesar. Pa ne govorim o mladeniču in mladenki. O zrelih letih.
Sicer pa testiraj kako dolgo bo lahko gledal in vohal smrdenje iz koša za bio odpadke.
Jaz sem testirala otroke, kako dolgo jim ne bo mar, da imamo po tleh grozljivko – milo rečeno. Veš, Vidijo ko je treba, takrat ko pa namesto njih postorimo jim pa itak ni treba. Je pa ja bolj fino držat daljinca kot pa sesalec.
Za sprotno pospravljanje stvari je 100x boljši od mene. Skoraj nikoli ničesar ne išče (ker stvari vedno da na svoje mesto), opozarja otroke na pospravljanje za sabo, no – tudi mene včasih :(.
Sesa tudi on. Smeti se pri nas nekako nočejo odnest iz stanovanja, če ni moža.
Da pa bi zlikal ali opral perilo, mu na pamet ne pade. Prav tako ne skoraj pomiva kopalnice, oken, tal, omaric ….
Takole bi rekla: pospravlja on, čistim jaz. Včasih se seveda mal počiva, ker ima vsak občutek, da le on ful dela (on, ker pospravlja včasih tudi za nami, jaz – ker pomivam, perem, likam…).
On – ker skrbi za razna popravila, avto…, jaz, ker je spremljanje otrok (šola, zobar, zdravnik, rojstni dnevi prijateljev…) le na meni.
No – ampak mislim, da načeloma pa nama te delitve kar nekako grejo. Kak dan je eden bolj len, drugič pa spet drug.
Saj naredi,ampak na njega se ne moram zanest,če skoz samo govori.Potem pa seveda pozabi.No,naredi mi kavico,če mu rečem obesi perilo,pomije posodo-včasih pravi da bo,potem pozabi,na koncu moram sama.Tudi druge stvari imam na skrbi sama,plačevanje,obveznosti otrok,do šole…Tudi glede avta če kaj narobe pride,ga moram vedno prosit,pa spominjat,enostavno sem preobremenjena,ma nevem če je to glih pravi partnerski odnos.Skratka zelo dosti govori,obljublja,potem pa nič iz tega.
posodo po kosilu naloži v pomivalca.
Preden gre spat spuca kuhinjo – pobriše pulte, ostanke hrane spravi v hladilnik. Včasih tudi pomije in pomete po tleh.
Nered ga začne motit prej kot meni in potem prime za pripomočke in se loti.
Tudi cunje zna dat prat.
Otroke (vsi pod 5 let ) zna porihtati, jest, oblečt.
Vse
Forum je zaprt za komentiranje.