KAKO “PISILITI” MOŽA DA

spravlja me v obup, ne dela nič, še za seboj ne pospravi. Kako naj ga navadim na red? Da tudi kaj postori, vsaj za sabo da bi pospravil? Vem da je velik razvajenec ampak jaz se tega ne grem več. Je kakšna finta, da ga navadim na red? Cunje ležijo povsod, čevlji tudi, po pultu ne briše,.. v glavnem nič ne dela. Da mu vržem stvari čez balkon ne pride v poštev, ker me ubije. Tako da rabim kakšno prikrito finto. Počasi obupujem in sem se pripravljena tudi ločiti, če ne bo bolje.

Prikritih fint pri takem obnašanju ni. Udari po mizi in povej kaj pričakuješ od skupnega življenja. Je pa res, kar se je naučil do sedaj tako bo tudi funkcioniral, ti ga ne boš mogla spremeniti, v kolikor pa misliš, da ga boš bo non-stop kreg v hiši.

Želim ti uspeh.

Nauči se prestopati. To včasih pomaga, vedno pa ne. Ampak če ti je kaj do njega, potem se vsekakor to nauči in dosledno izvajaj. Ne pobiraj za njim, peri samo tiste cunje, ki so v košu za umazano perilo. Ko bo ostal brez perila, mu bo mogoče potegnilo. Najvažneje od vsega pa je, da nikakor ne težiš, ne opominjaš. Enkrat, ko boš imela dober dan, mu res prijazno prijateljsko povej, da od njega pričakuješ, da za sabo pospravlja in da boš odslej prala samo stvari, ki bodo v košu za umazano perilo. Pa prepričaj se, da te je res slišal in razumel – pridobi njegovo pozornost in glej ga v oči, ko mu to razlagaš.

Prisiliti ga pa seveda ne moreš, ga ni načina, razen z nabito puško, uperjeno v glavo. Računaj s tem, da če je že ves čas tak, da takega si si izbrala in da bo morda tak tudi ostal in da boš morda morala poiskati drugega (zakaj si si pa takega sploh izbrala, je pa zame tudi vprašanje, mene bi to resno motilo že od začetka). Meni osebno bi bil ta tvoj tip nesprejemljiv že zaradi tega, ker se ga bojiš – če resno verjameš, da bi se te fizično lotil, če bi mu stvari zmetala čez balkon, potem je z vama tudi sicer nekaj močno narobe.

Kaj pa če se poslužiš našega najmočnejšega orožja?

Ne daš mu za fukat!

Finta: Privežeš ga na posteljo, češ, zdaj bova pa malo drugače…..nato pa se samozadovoljuješ pred njim, ko revež nič ne more, ali pa se s sosedo prijemati za pizdici…..

Ločitveni postopek lahko začnete sedaj tudi preko e-uprave:)))

Pojasni mu, da si najde še eno službo, ki bo pokrila stroške gospodinjske pomočnice, ki bo prišla vsak dan pospravit za njim!

Razdelita si domače delo. Naj bo jasno, da je recemo pospravljanje/čiščenje v kuhinji njegova stvar, v kopalnici pa tvoja. Potem se hkrati lotita dela. Ko bo odgovoren za red in čistočo bo videl, da se splača sproti pospravljat.

džizus, kje najdete take otroke …

joj, se pravi da ni druge kot ločitev, Na lep način sem že poskušala, na grd tudi, na tega, da sem pustila njegove cunje tudi in ko jih je zmanjkalo se je name drl, da sem nesposobna in kakšna da sem. Itak če ni pospravljeno sem jaz nesposobna, pa čeprav je on razkopal in čeprav on cele dneve leži na kavču. Jaz sploh ne gledam tv, nimam časa. Vse kar si vzamem čas je da sem cca 30 min na računalniku in eno urco telovadim, ker mi je itak on najedal da sem predebela, zdaj pa pravi zakaj sem 1 uro na orbitreku, naj raje kaj bolj pametnega delam. Mislim OMG, vidim da je še slabši kot otrok. Vem da sem ga sama razvadila, ko sem mu vse prinesla k riti in pospravila za njim, samo kot odrasel človek bi lahko vsaj malo hvaležnosti pokazal, to pa ne.

beži stran
Ne boš ga prevzgojila, ker tega sam ne želi. Velik in razvajen otrok.
Če bi imela otroke, bi bila sama za vse. Ker je on prelen.
Matraš se lahko 10 let in ne boš nič dosegla. Samo sebe boš uničila in zgubila 10 let.

Vidva imata žal še veliko hujših problemov, kot je njegovo nepospravljanje. Kot prvo – ni osnovnega spoštovanja do tebe z njegove strani, ampak si očitno nek uporaben predmet, ki se ga splača imeti v hiši. Je to ljubezen? Kaj imata sploh skupnega? Kaj vaju druži?

Spet nekdo, ki misli, da je lahko jaz… zal ti ne gre… cccc
(pocakaj malo, na pusta, pa dobro vadi do takrat, pa se mogoce lahko “preobleces” v mene…)

@kavl

@beži
oba imata prav, drugače imava enega otroka, itak pa sama skrbim zanj.
Mislim da že dolgo vem, čutim, da je edina rešitev ločitev, pa kar ne morem oditi. Mislim si pa kaj bom reva sama, bom že potrpela, samo to ni nobeno življenje, prej životarjenje.
Vem kaj mi je storiti, pa kar sprašujem za mnenja druge. Ja moja neodločnost in boječnost.
hvala vsem

Tole ni slaba ideja, da vzameta zensko, ki bo pospravljala.

Iskreno vprašanje: Zakaj si z njim?

zakaj sem z njim? Ne vem, iz navade, finančna neodvisnost, čeprav delam ampak imam majhno plačo.

Točno to bom tudi jaz naredila, pomočnico.
Ker sem začela od letos bolj beležiti, evo, še ni odnesel smeti dol, pa smo že februarja. Name pa pizdi, če kaj napačno ločim, ampak on vse na balkon nalaga. Včeraj sem imela sestanek in sem prišla nekaj po 20. uri domov. Otroka še nista bila stuširana, ni bilo pospravljeno, niti posoda v pomivalcu, kaj šele oprana v omarah. NIČ! In kaj bom naredila? Našla bom eno, da pride pucati, kar mu seveda ne bo všeč, da bo kdo drug v njegovem stanovanju. Ampak bo! Ker z lepa ne gre. Ok, zaleže za zelo kratek čas, vsak mesec se mi pa ne da ponavljat.
Torej…gospodinjska pomočnica! :))) Če bo treba tudi 2x na teden, dokler se malo bolj ne potrudi.

Ker je ljubezen z obeh strani že minila, si se zdaj spravila na njegovo pospravljanje. Vsa leta do zdaj je bil pa v redu? Zakaj že prvi teden, ko sta bila skupaj, nisi ustvarila hišnega reda? Takrat je bilo vse dobro, zdaj te pa moti čisto vse.Misliš, da bo s kom drugim drugače? Ne bo. Čez par let boš spet spraševala, ali naj se ločiš, ker je večina moških enakih, ali še hujših od tvojega. Ti se kar loči, saj z eno plačo se udobno živi.

ČE se ločiš boš glih tako sama pospravljala…

Njegove cote pusti neoprane, umij samo krožnik/pribor za sebe in za otroka itd…

ja če se ločim bom sama pospravljala in bo vse sproti pospravljeno, ne pa zdaj ko sem dopoldan doma vse pospravim in skuham še zanj, ko pa pridem zvečer iz službe bi se pa najraje zjokala, ker je takšna hiša kot da ni bila pospravljena že en mesec, cunje povsod, njegove, ne moje, lončki, kozarci povsod, drobtine, igrače, vse razkopano in razvlečeno, če otrok kaj polije in popaca, ne pobriše, kopalnica v razsulu, vse namočeno itd itd
Jaz popravljam sproti in nimam veliko dela, za njim pa te vse mine pospravljat, ker ne veš kje se bi lotil.
Pa to da samo svoje stvari pospravim in operem, to ne gre. Kaj pa ko pridejo obiski? Pa mislijo da sem jaz ničvredna, ko je taka hiša.
V glavnem mi gre že noro na živce, ker mu ne prideš do živega.

A nek pameten umirjen pogovor res ne bi pomagal?
Mislim namreč tako, da otroka daš nekomu popoldne v varstvo, možu napoveš, da bi se zelo resno in zelo nujno rada z njim pogovorila, usedeta se za mizo (ne kavč pred TVjem…) s kakšno pijačko v roki in se pogovarjata. In mu umirjeno počasi poveš vse, kar si povedala nam. Povej mu tudi, da razmišljaš o ločitvi.
Vzemita si čas tudi tri ure, če je treba, pogovor naj bo umirjen, brez dretja. Naj teče. Saj veš, tudi pogovarjati se je treba znati. Naj mož dojame, koliko si že na robu. In resno te bo vzel, če bo pogovor napovedan, v miru, resen.

To je za moje pojme EDINA pot do rešitve. Seveda lahko razmišljaš o fintah, a to je za holivudske filme, veš. Lahko mu 1 mesec ne pereš. Ali pa vse neseš v čistilnico in mu izstaviš račun. Ali zmečeš na balkon, ker preveč smrdi. Ali najameš gospodinjsko pomočnico. Ali pokličeš njegovo mamo. Ali………… ampak dvomim, da bi vse to kaj pomagalo. Začela bosta z vojno. In holivudska finta je tudi dramatično dretje, “ločila se bom od tebe”, veš….

Gre za to, da skupaj živita in gospodinjstvo je pomembna skupna tema. In verjemi, da je kamen spora v 99% zakonov. Moraš pa tudi nekaj vedeti. Ne misli, DA JE LE TVOJ POGLED EDINI PRAVILNI. Prisluhni kaj bo mož rekel. Mogoče boš slišala, da pretiravaš, da njemu ni ok, da živi v sterilno pospravljenem in zato dobesedno podzavestno dela stalni nered, v katerem se bolje počuti. Mogoče boš slišala, da ti delaš nekaj, kar njega spravlja na rob obupa. Mogoče kako parkiraš avto ipd. Mogoče boš tudi slišala, da že od poroke naprej vse to ti delaš in je pač mislil, da to rada počneš. In zakaj se sedaj nekaj upiraš, če pa to rada počneš. In da njemu bi bilo čist ok, da je manj pospravljeno. In da on ni navajen pospravljati. Njegova mamica je tudi vse sama delala. Ipd. ipd.

Najti je treba KOMPROMISE. Le to je zmagovalna pot. Edina pot.

Saj veš, le v kakšnih romančkih in pravljicah zakonca”srečno in veselo živita do konca svojih dni”. V real lifu pa se prilagajamo, usklajujemo, malo poropotamo, poslušamo, popuščamo, sklepamo kompromise………in stalno iščemo ravnotežje. Ravnotežje ni neko naravno stanje zakona, smo le bližje ali dlje od njega, dosežemo ga v trenutkih, potem se nam spet odmakne.

@eowin
Napisala si lepo in smiselno, sem se že poskusila pogovoriti, ampak on se NE pogovarja, gre stran, jaz pa nekaj za njim govorim. Nima smisla, obupujem nad tem zakonom.
Pravi, če ti kaj ni prav lahko greš.

Za njega ni rešitve, spremeniš se lahko edino ti in to tako, da te nepospravljanje ne bo več motilo. Žal je to edina resnica.

Večina nas je imelo oz. še ima takšne probleme. Pri nama je tudi bil večni prepir zaradi pospravljanja. Ne rečem, da ni skuhal kosila, ampak posoda pa je ostala umazana(če bi imela 10 loncev več, bi še tisti bili umazani) in pospravljanje za sabo-katastrofa. Razumem, da je včasih delal cele dneve in ni nič pripomogel pri gospodinjstu, ampak še takrat ko je bil doma, mu je bilo samoumevno, da vse postorim jaz. Seveda mi ne bi bilo težko vsega postorit, da je on cel dan v službi in imama skupne finance ( on je primaknil samo polovico za gospodinjstvo, ostalo pa imel za sebe), torej razumljivo, da bom jaz naredila več doma.
ČE REŠI KAJ, REŠI SAMO POGOVOR!!!. Ko sem se naveličala tega prerekanja okrog pospravljanja, sem mu dala jasno vedet:ali bom najela pomočnico, ki bo jo plačal on;ali bom pospravljala za njim jaz in mu bom zaračunala; ali bova imela skupni denar in si delila gospodinjska dela po časovni zmožnosti; ali pa bova najela sodnega cenilca, ki bo ocenil skupno premoženje in bova lepo šla vsak po svoje.
Odločil se je, da imava skupni denar in proti pričakovanju še naredi tisto kar mi na kraj pameti ni nikdar padlo, da bom doživela od njega. Pri meni je zalegel resen pogovor, je pa tudi odvisno koliko te partner jemlje resno, ker nič ne pomaga, da se vse dogovorita, furata pa po starem naprej. Jaz bi se bila pripravljena zaradi tega tudi ločit.

Mislim, zaradi tega ste se pripravljene ločit? Ni čudno, da je toliko razdrtih zakonov po Sloveniji. Iz teh razdrtih zakonov se potem o otrocih bere v črni kroniki: Mater je pretepal, Zbil ji je zobe, Z berglo jo je nalomil, ker mu ni dala denarja…..

Kaj pa, če bi bil invalid, tetraplegik? Zgleda, da bi ti takoj, ko bi izvedela, da se je mož ponesrečil, že letela k advokatu za ločitev. SRAM TE BODI!

in tudi tole:

Našla bom eno, da pride pucati, kar mu seveda ne bo všeč, da bo kdo drug v njegovem stanovanju. Ampak bo! Ker z lepa ne gre. Ok, zaleže za zelo kratek čas, vsak mesec se mi pa ne da ponavljat.
Torej…gospodinjska pomočnica! :))) Če bo treba tudi 2x na teden, dokler se malo bolj ne potrudi.

Mar misliš, da mu res ne bo všeč? Saj niso vse gosp. pomočnice stare in debele iz z bradavico na licu! Kmalu ga bo osvojila, potem boš pa TI njuna gosp. pomočnica, o tem ni tako redko slišat.

Meni je pa v ponos, da npr. možu zlikam srajco, dam oprati nogavice, ker ima rada urejenega moža in ne tako kot ti – klošarja!