Koliko od vas jemlje tablete proti depri?
Samo zanima me, ker očitno sem v svojem krogu znancev edina, še vedno me gledajo kot deveto čudo, ko povem, da jemljem zdravila. Ali imajo res toliko predsodkov? Meni to ni nič spornega. Sem preizkusila vse živo (joga, meditacija,…), ampak, če sem hotela obdržati družino in zopet normalno funkcionirati, sem morala dati na tehtnico – zdravila in srečno življenje ali ne zdravil in polomija.
Jaz jih sicer ne, jih pa nekaj poznam, ki jih. Veliko bolje se mi zdi, da ima človek do tega normalen odnos, se pač sprejme samega sebe, kot pa da skriva, da ima težave z depresijo. Če ljudem to ni všeč ali imajo predsodke, pač niso prava družba in je človeku, ki trpi za depresijo, tudi lažje brez takih “prijateljev”.
Je pa res, da je v Sloveniji še vedno “lažje” biti bolan z rakom kot z depresijo. Ker vsi mislijo, da simuliraš.
Jest jih jem, za moje pojme normalno funkcioniram, včasih pa boh ne daj da me je kdo narobe pogledu,,,,ne ven ,ne v trgovino, ne sama spat,,,,
Glede tega , da razlagaš drugim da si na tabletah- moje izkušnje- to je še vedno tabu tema.
Ko sem spoznala da imam depresijo , sem morala o tem govort( zaradi sebe), ko mi je bilo pa bolje, pa vidim ,če komu povem da sem na tabletah, ni več to to, vsak si postavi malo distance, ker ljudje premalo vejo o tem.Pomaga tudi- vsaj meni- avtogeni trening, ukvarjanje s športom, nov hobi, s tem sem si pridobila kar nekaj samozavesti,,,
no zdaj pa že bluzim
če rabiš govort o tem – govori, če ne zaradi sebe, ali bodi tiho.
lp depresivka 🙂
Jaz mislim, da je bolje, da o tem ne govoriš. Ljudje ne razumejo in se distancirajo od takih ljudi. Jaz vem za eno prijateljico, ki veliko dela z ljudmi. Ona je to vsem naokoli razlagala. Posledično ima precej manj strank.
Moja sestrična živi na vasi. Ona tudi jemlje zdravila, a je bila modro tiho. Če se to razve na vasi si za večne čase ožigosan. Jaz še vedno vem, pri kateri hiši niso “normalni” in nehote imaš slab filing o tistih ljudeh. Žal je na vasi še vedno tako…
???
Ker – kaj, se ne noče ločiti – ali se pač ne more?[/quote]
Za ta konkreten primer sicer ne vem, je pa nekaj podobnega v okolici.
Poročena, 2 že kar velika otroka, mož kupe denarja. Vara jo že leta, zdaj je ena celo zanosila z njim. A onase ne bo ločila, ker ji možev denar več pomeni. In tako raje papca antidepresive, da lažje živi z možem, ki jo odkrito vara. Vse le zaradi denarja. In še to, tudi ona zasluži dovolj, tako da če bi se ločila, ji ne bi manjkalo nič, niti otrokom ne. Pač, reva v duhu …
Kdor je izkusil oz. okuša prave “slasti” depresije niti slučajno ne razmišlja o tem kaj drugi mislijo o tem, ker ko je res prehudo bi “požrl” oz. naredil vse da bi se počutje spremenilo. Sama jemljem AD-je pribl. 8 tednov in sem kot prerojena, pred tem sem 15let trpela za nespečnostjo in vsemi zapleti, ki jih le-ta prinaša, poskusila vse kar se poskusiti da, izboljšanje pa min. oz. nično. Skratka trikrat hura za kemijo ;))), ki mi trenutno razen poslabšanja libida prinaša lepše življenje….malo črnega humorja. Seveda pa delamo na tem, da bo v najkrajšem času prišlo do opuščanja AD, to pa je še naprej delo na sebi. Tko toliko z moje strani, pa lep pozdrav.
???
Ker – kaj, se ne noče ločiti – ali se pač ne more?[/quote]
Noče se ločiti. Ločitev ni opcija, je njen najbolj priljubljen stavek. Ona celo ne vidi, kakšen je on. Ima plašnice na očeh. Samo njena psiha to vidi in brez tablet bi znorela, tako pa lahko prenaša njega in njegove kretenske izpade. In je ni sile, ki bi ji odpla oči. Tudi če ga dobi na njej, in ji on reče, da to pa ni tako, kot vidi, bi MU VERJELA.
Forum je zaprt za komentiranje.