Nostalgija za 30+ letnike
http://www.lidl.si/cps/rde/xchg/lidl_si/hs.xsl/offerdate.htm?offerdate=13639
Da ne bo kdo mislil, da reklamo delam. Ob gledanju tehle izdelkov se mi je malo stožilo. Mogoče grem kupit par žvečk Čunga – Lunga, pa malinovec, pa Gorenjko v starem ovitku. Manjka še pakunga alpskega mleka.:)
Meni se je tud dobra ideja zdela tole … so se mi malo sline pocedile ni kaj …
Sem pa ziher, da je še kak produkt, ki paše v tole skupino, samo ne spomnim se veliko –
jaz npr. sem mela rada napolitanke TRIO v belo rumenkastem ovoju, pa seveda še vedno znane JADRO, pa VIKI KREMA njami … pa čigumiji BAZOOKA, pa uni CIGARETKI, pa bomboni 505, pa melisnice … wuuhuu pa kornet ZLATOROG, pa žogice sladoledi
.. kaj še ? dajmo malo še obujat spomine :)))
Te izdelke se da kupiti tudi v drugih trgovinah, jaz jih redno srečujem. Je pa tudi meni drago, da so Gorenjko dali nazaj v staro embalažo, full sem se je razveselila, enako obdarovanci. Jap, nostalgija. 🙂
LP
No ja, tudi jaz se rada spomnim “za nazaj”, kako smo se fino posladkali, ampak roko na srce, večina teh izdelkov je imela “kartonast” okus..munchmallow podlaga že npr., bajadere so današnje verjetno boljše (čeprav meni še vedno niso bogvekaj), pa teli okrogli čigumiji..no ja.
Jaz se spomnim obdobja Milke PLaninc in šečernih ploč:)), ko ni bilo čokolade sploh nikjer dobiti. Ma, smo švercali:))
Manjka še liter mleka v beli plastični vrečki z zelenim ali modrim napisom. Meni je bilo tisto mleko naboljše. Navadno, neprekuhano. Pa tako lepo je klokotalo v tistih plastičnih vrečkah. Včasih sem ure in ure pozibavala kak liter mleka v tistih vrečkah, ker mi je bil to najljubši zvok na svetu.
Manjkajo tudi tisti ˝plastični˝ napitki v vrečkah. Flavoraid. Verjetno jih danes nihče ne bi upal prodajati zaradi absurdne količine E-jev. :-)))))))
Pa nekaj časa so bile strašno popularne neke pijače v 1 dcl plastenka. Prva pripravljena pijača, pripravljena na takojšnjo konzumacijo. V zelenih, oranžnih in rdečih plastenkah, vitkih, z dolgim vratom. Okus je bil katastrofalno plastičen, barve embalaže so delovale že kar strupeno. Vrh plastenke se je dal odlomiti ali odgrizniti in si lahko kar pil tisto ogabno brozgo.
To obupno stvar je pred par leti našla v bog ve kakšni trgovini tudi moja najstniška hči. Mene je takoj zagrabila nostalgija. Njej so se zdele zanimljive plastenke. Obe sva bile zgroženi nad okusom vsebine.
Manjkajo tiste navadne lizike, ki smo jih imeli pred Čupa-čups. Sploščene, debele kakšnih 5 mm. Ovalne po obliki. Rdeče-oranžnih odtenkov. Mogoče kdaj malo rumenega.
Žogica sladoled je bil že luksuz. Edina pravoverna sladoleda sta bila Lučka s tisto punčko na gugalnici na ovitku in kornet Ljubljanskih mlekarn v svetlečem modro-zlatem ovitku. Na vrhu je bil narisan kozorog. Potem pa so prišle žogice. V embalaži, ki je oponašala pravo nogometno žogo. Petkotniki in šestkotniki. Z rumenim pokrovčkom. Danes okus ni več isti, vsaj meni se ne zdi. Imam pa v spominu tisti prvotni okus in vedno me preplavi, če kje v trgovini v zamrzovalniku vidim žogice sladoled.
Potem so prišli razkošni časi in sladoleg Cremisimo. It`s the taste of the paradise. Loool, kako je bil to dober sladoled.
Pa reviji Pionirski list in Stop. Saj vem, da še danes obstajata, ampak takrat sta bili ˝bog i batina˝. Vrhunec slovenske estrade in edini stik s sveton. Razen Brava, ki ga nekateri nismo marali, ker je bil na voljo samo v nemški različici.
Na tv so vrteli Poletno noč, ki se je potem čez par let razvila v Sovo. In smo prvič lahko spremljali spored po 22 oz. 23h zvečer.
Pogrešam Film tedna ob sredah ob 20h.
Še vedno imamo doma Iskrin telefonski aparat. Tisti na tipke. Imeli smo tudi tistega na številčnico, pa je crknil pred 5 leti.
Spomnim se, ko so bili rumeni Paloma vložki največji tehnološki dosežek. Modri so bili iz meni neznanih razlogov manj vredni. In spomnim se, kako so nam trgovke v trgovinah vedno zavijale vložke v papirnate rjave vrečke za sadje.
Se spomnite kroglastih žvečilnih gumijev? Danes mi ni jasno, po kakšnih higijenskih standardih so lahko tiste verige žvečk na vrvicah prodajali. Modre so bile najbolj plastične, okus glazure je spominjal edino na antibiotike.
Ja, to so bili časi. :-)))))))))
Aja, pa pokalice v vrečkah. Ki smo jih hodili najprej kupovati v Avstrijo, potem pa se jih je dalo kupit pri nas.
Evrokrem, tudi v tablici, pa vse tiste šečerne tablice … Čokolada seka i braco 🙂 Pa čigumiji, zaviti kot cigareti. Bazooka Joe je bil legenda.
No, Viki krema obstaja še danes, samo da je menda boljša po okusu, tista iz starih časov je bila pa res … hm … kr neki. Po mojem dvobarvna maščoba in cuker? Kakav je najbrž samo mimo šel.
Pa Babalu bonboni, ki so jim bili dodani razni triki.
In Zabavnik. Politikin, ampak v slovenščini.
Prvi bonfri na našem bazenu.
Ledena smetana. Njami!
Bronhiji, ki so se pošteno lepili na zobe in po katerih se mi še vedno kolca, pa Šumi bonboni, Vesna bonboni, stari Visoki C.
Čigumiji kot cigareti v škatlicah, ki so jim bile priložene slike svetovno znanih igralcev.
LP in male plošče (33, 45 obratov ;)))).
Najboljše tortice iz naše stare slaščičarne – ki je seveda ni več.
Špagerce, ki smo jih kupovali v Avstriji.
“Bosanke” in “kristusovi cokli”, ki si jih našel na štantih, predvsem na “našem” morju.
Ah, nostalgija …
takoj, ko sem v Mercatorju vidla tole gorenjko v stari embalaži, so šle itak tri z mano domov. In seveda so neprimerno boljšega okusa:))
jst pa pogrešam tisti gosti sok v steklenici s širokim vratom, najbrž Fructalov, se ne spomnim, vem pa da je bil vedno pri nas za novo leto gosti sok s smetano…mmmmnjam. Vsaj takrat mi je blo to neki uau, za razliko od vsakdanjega malinovca oz.vode.:)
Potem sadne kupe, pa hot dogi pa čist preslani pomfriji v vrečkah in z zobotrebcom:) nekaj od tega smo bli mulci deležni, ko smo šli s starši v Lj.po nove čevlje. Itak v Borovo, kam pa drugam;)
Mislim da nam je blo prav luštno…
Ej, a se spomnite une lučke mandarina- vodenke? K si jo lizal si bil do čela ves oranžen:))
Joooooooooooooj, kar mravljinci mi grejo po telesu! Kako lepo je bilo! Tako lepo smo živeli. Danes pa samo kako je vse zastrupljeno, pa vse je zanič. pa hrana o bog pomagi,… Tooooooooooooolk sem sita poslušanja o tem. Takrat je bilo vse tako na izi, nič kompliciranja, joj, kolk to pogrešam.
Kam gre ta družba?! Pa so bli vsi izdelki verjetno vsaj taka “svinjarija” kot so danes.
Sladkajte se vsak dan!
tu je šele štofa…:
http://www.leksikon-yu-mitologije.net/kategorija.php?id=8
Če koga zanima, si lahko nekatere spomine prikliče tudi na www.facebook.com/MojaNostalgija – in jih deli z drugimi! Tjaša
Če koga zanima, si lahko nekatere spomine prikliče tudi na www.facebook.com/MojaNostalgija – in jih deli z drugimi! Tjaša
Forum je zaprt za komentiranje.