glasbena šola-prednosti/slabosti
Mi se že drugo leto trudimo z glasbeno šolo. Poudarek je na MI, ker vsi po malem sedimo zraven malega, da vadi. Počasi se že sprašujem o smislu vsega skupaj in mi je žal, da ni šel v glasbeno malo kasneje, ko bi se bolj zavedal, kaj pomeni učenje inštrumenta. Sedaj je 8.
Kaj so prednosti, če otrok začne z glasbeno s 6., 7. leti?
Te iste dvome sem jaz povedala naši učiteljici in je rekla, da smo (skoraj) vsi starši na istem. Da je pač otroke treba spodbujat, da so redki, ki vsaj na začetku radi in samostojno vadijo. In tako smo se vpisali še v tem letu…
Kakšne so vaše izkušnje? Imate res tako pridne otroke, da vse delajo samoinciativno. Vsi vemo, da bi otroci, ko jih vprašaš, hodili k 101 krožku, potem se pa ravno tolikokrat tudi premislijo, ker so njihove predstave čisto drugačne od realnosti. Ampak, malo vztrajat je pa menda tudi treba ali kako?
Hči je sama hotela igrati inštrument.
V prvi razred klavirja je šla s sedmimi leti.
Z veseljem je hodila v glasbeno šolo in z veseljem vadila doma.
Kriza je nastopila v tretjem razredu, ko je bilo vaj več. Trajala je kak mesec dni, ko smo jo spodbujali, potem je kriza minila in igrala je še 5 let.
Vedela je, da je bila odločitev za igranje inštrumenta njena želja, vsako leto smo jo vprašali, če bo nadaljevala in brez pardona je zatrdila, da si želi iti naprej.
Vadila je sama, ker jaz ne znam igrati na inštrument in zavedala se je, da je igranje njena želja ter odgovornost hkrati.
Evo tudi pri nas je tako.
Hči sedaj obiskuje 6. razred klavirja. Prvo leto je šlo kot po maslu. Drugo in tretje leto je potrebovala ogromno vspodbude in sedenja poleg. Nato pa je sledilo vsako leto več prepričevanja, da začne vaditi (nič več ne sedimo poleg in je ne kontroliramo, ker pač ni edinka). Do sedaj je bila zelo uspešna (ocene), moji živci in moževi pa so malo “skrhani”. Kako bo letos pa ne vem, a je zelo prepričljiva, da ona pa že vse zna.
Mi smo se vsako leto (aprila, ko so vpisi) prepirali o nadaljnjem vpisu, a je bila hči glasnejša z željo po “znanju”. In priznam tudi to, da jo zelo rada vidim na nastopih in kako uživa, ko igra. Vse to pa potegne za sabo veliko časa, energije in dobre volje (od voženj trikrat tedensko v glasbeno, prepirov, da se loti vadbe, nastopov, lepih oblačil, nimamo počitnic, ker z učiteljico izkoristita počitnice za nadomeščana (bolniške, bolezni),…). Do sedaj se je splačalo (leta menim, da niso pomembna).
P.s. se tudi sama sprašujem zakaj vztrajam,…. a se na koncu resnično izplača. Hčeri pa bo tudi glasbena šola oz. znanje igranja inštrumenta pripomoglo k vpisu na željeno šolo/gimnazijo.
O tem, zakaj starši otroke vzpodbujamo ali silimo,… da “končajo” nekaj, za kar so se odločili, pa vemo samo tisti, ki vztrajamo, da se začeto delo tudi dokonča. Priznam tudi, da bi bilo naše družinsko življenje veliko “lažje”, če hči ne bi imela nobenih obveznosti… .
Naša bo novembra stara 7 let in sedaj že cel september hodimo v glasbeno šolo k uram violine. Učitelj je rekel, da naj bi bili starši vsaj prvih 5 ur z otrokom pri uri, vendar pa smo ugotovili, da je bolje, da hodimo z njo k uram dlje oz. kar celo leto. Jaz sem si pa že itak od nekdaj želela hoditi v glasbeno šolo k uram klavirja, tako da se pa sedaj poleg hčere učim violine in zelo uživamo obe skupaj. Ta mala ima voljo, ker vidi, da tudi jaz zraven nje pišem domače naloge, ki nam jih da učitelj in tako ima motivacijo, saj vidi, da ji pomagam in jo popravljam, če ne naredi kaj pravilno.
Jaz bom z njo hodila k uram dokler se bo dalo, ker se tudi jaz rada naučim kaj novega.
Prvo leto je hodil z veseljem, drugo leto se s težavo prebijal skozi leto. Zaradi tega, da vidi, da je potrebno za svojimi odločitvami stati, je moral obiskovati celo leto. Tretje leto ga nismo več vpisali, ne vidim smisla v siljenju. Ne razumem, zakaj starši pričakujete, da bo otrok videl smisel obiskovanja glasbene šole, če tega ne želi. Loči svoje od otrokovih abmicij in želj.
ma jaz se tudi sprašujem
prva je v šestem razredu in prepiri so okrog vadenja klavirja doma, punca ima določeno veselje in tudi talent nimamo kaj, ni mi žal ker je začela s sedmimi leti in tudi ur prebitih ob njej, ko je vadila in ko sem jo vozil v glasbeno šolo, punca svoje zanje zna izkoristit do konca tako v pevskih zborih, ansamblu, kot tudi pri solo nastopih in tudi za silo se na hitro nauči katerikoli inštrument, ki ji pride pod roke, tako da teh osem let truda ni bilo zaman
pri mlajši je pa posebna zgodba glede igranja doma, otrok enostavno noče vadit, že cel mesec se prepiramo da naj se usede za klavir in vadi, vedno je jok, včeraj sem ji enostavno rekel, da je vaje oproščena če mi zaigra klavir brez napak kakor mozart v filmu, to se pravi leže, mulc se je ulegel in zaigral vaje brez problema
pa se prepiraj če se moreš, mulc ima očitno absoluten posluh
Dolgo že nisem ničesar napisala, in vem, da je ta tema že zdavnaj pozabljena, pa vendar. Sama se zavzemam, da bi se otroci čimprej vpisali v glasbeno šolo direktno na inštrument. V tujini je že priznana Suzuki metoda, originalno najprej namenjena poučevanju violine. kasneje pa se je ta način prenesel tudi na druge inštrumente.
Žal naš sistem javnega glasbenega šolstva šolstva, v svojih programih ne predvideva poučevanja tako mladih otrok, oziroma zanje predvideva glasbeno pripravnico, kjer pouk poteka skupinsko.
Skupinski pouk pa ni tako učinkovit kot individualni pouk pri inštrumentu, sploh v razvijanju večje inteligentnosti. Žal naši učitelji, ki končajo študij na Akademiji za glasbo, večinoma niso opremljeni z znanjem, kako učiti najmlajše, zato tudi sistem teh otrok ne vključuje direktno na individualni inštrumentalni pouk.
Igranje inštrumenta je podobno športu, le da gre pri inštrumentu za fino motoriko prstov. Prej ko jo začnemo razvijati, boljše je, v obeh primerih. Spretnost rok pa vpliva na inteligenco…kar ni nič novega, saj je o tem pisal že Aristotel.
mislim de kakšnih posebnosti ni ne glede kdaj otroka vpišete v glasbeno šolo. jz sem iz glasbene familje in sem tud sama hodila vanjo in zadeve poznam zlo dobro. v nižjih razredih glasbene šole je pač tko de vsaj na začetku morjo starši bit zraven otroka in poskusit s kakšno spodbudo ker redkokateri otrok se bo spravil sam od sebe vadit. ko sem jz s 6. leti bla v glasbeni pripravnici pa pol naslednji 2 leti na blok flavti, je tud naša mama k je bla učiteljica glasbe sedela zraven mene, mi razlagala, me spremljala na klavirju de smo meli predstavo kako naj vsa stvar sploh zgleda. priporočam vam de najboljše de greste kdaj z otrokom h pouku inštrumenta de vidite kako učiteljica z njo dela, in predvsem, kaj zahteva od otroka. ker vi niste glasbenica, pač način kot je bil pri nas doma odpade, razumljivo, zato bo zadostovala spodbuda in pojasnilo da je treba doma pripravit tisto kar učiteljica otroku napiše v kontrolno knjižnico in da se točno to vadi in nič drugega. če po najkasneje dveh letih otrok še vedno ne bo hotel vadit sam od sebe priporočam izpis, kar vam bo predlagala tud njegova učiteljica.
Forum je zaprt za komentiranje.