Orka,Neda
Ojla, mamama! Nov sistem je tak, da ne vrže na vrh na novo obiskane linke, ampak jaz grem za vsako pogledat še malo nazaj in ne vidim, da bi se kje na novo oglasila. Drgač pa – jaz počasi plavam proti površju in upam, da vam nisem vsem zagrenila kakšnega dneva. In, kaj počneš, da maš premalo cajta?
Pa nič tko konkretnega,na splošno mal jamram.Sam sem kar optimist.Pa še tista “prijateljca”me je mal razkurla.Poln kufer mam že njenega govorjenja,pa obljub,ko je pa treba kaj nardit, pa ku…
Drugač pa otroke sekiram,pa fajn bi blo kej pospravt,pa še kej spečt….
EJ,najbolj bi pa rada cajt ZASE,vsaj mal.
Ej, mamama, zdaj, ko sem že malo pri sebi, ti lahko povem, da sem svojo t.i. prijateljico postavila pred dejstvo. Povedala sem ji vse – naštela, kaj sem za njo naredila, kako se je obnašala, kako ji ji dol viselo, ko je pa morala meni priskočit na pomoč itd. Imela je solze v očeh, vendar je rekla – jaz delam po svoji moči. In takrat mi je kliknilo, da je ženska pač v drugem intelektualnem razredu, ali vzgojnem vzorcu, ali kaj jaz vem. Sem ji pa dala očitno misliti, ker me zdaj vsake dva dni pokliče in reče, kako je s tabo in nič ne pričakuje nazaj. Morda je zaštekala, ali se pa na silo obnaša tako, ker me noče izgubiti. To bom pa še ugotovila.
Hej, mrbit je pa tale moja trenutna depresija dobra vsaj za to, ker mi dol visi, če je pospravljeno, če je treba kej pripravt ipd.
Saj je že bolš,a ne?-s tabo,mislim.Res nimam pojma,kako to zgleda,verjetno je hudo,če te je tako strah?Se mogoče bojiš,da bi ti kdo kaj naredil?
Prijateljica bo pa mogoče že čez nekaj tednov ista kot prej.Taki ljudje se ne bodo nikoli spremenili.Tako je z mojo mamo naprimer.Vedno mi soli pamet in komandira kaj naj naredim,kaj naj otroci naredijo,moj mož ni vreden nič…Hvalabogu,ne stanujemo skupaj,vendar še preblizu.Preveč je tega,da bi razlagala.Enkrat smo se močno skregal,mi je vse za ne vem kdaj-od poroke-nazaj vse očitala,sem se čist zdrla,hudo je blo,pa je blo nekaj časa mir.Spet je isto,po starem.Samo,to je že druga tema…
Ma, ne bojim se, da bi mi kdo kaj naredil. To je popolnoma iracionalen strah. Saj me ni strah ene prodajalke v trgovini, strah me je it noter, iti k blagajni…saj je na netu kar nekaj o socialni fobiji. Če hočeš razumeti, lahko najdeš svakojako razlago na netu. Jaz ne bi utrujala s tem.
Jaz vsaj s svojimi starši nimam TAKIH problemov. Se ful štekamo, dokler igram po njihovih pravilih (tudi to je spet druga zgodba). Kako si se pa razumela z mamo pred poroko? Ali je bila prej ista ali ji samo tvoj mož ne odgovarja?
V bistvu moji mami nihče ne odgovarja.Če si nekaj v glavo zabije,jo nobena stvar ne premakne.Mislim da ima nekakšno fiksno idejo-saj sploh ne znam povedat-da nekateri ljudje,sosedje z njo govorijo samo zato,da bi kaj zvedeli od nje.Pa ta je tak,pa una je pregnana…Sama je pa tako firbčna da je joj.Kje ste pa bli,kaj si pa kupila,kaj pa je tista rekla,a si že plačo dobila…
Skratka sama s sabo ima miljon problemov,moji je ne zanimajo,če kaj pojamram,mi pa vsako stvar očita.Vsak bonbon,ki ga otrokom kupim.
Pred poroko?Drugo leto bom leto mlajša kot ti,in konec drugega leta bo ..obletnica poroke.(svojemu sinu dodaj štiri leta)
Se bom mal pozanimala o tvoji fobiji.
Men pa nikakor ne rata napisat odgovora – al ne pridem na forum, al se mi napisano sporočilo ne pojavi tu… Ampak nisem še obupala.
mamama – potičke se že zdavnaj spečene. Pa so bile drugim tako všeč, da jih bom jutri spekla še tri! Ponosna sem nase, glede na to, da sem jih prejšnjo nedeljo (19.12.) spekla prvič. Ha!
Orka – me veseli, da se pobiraš. Kdor ni v istem si verjetno niti ne predstavlja. Saj opisi bolezni niti približno ne pokažejo počutja.
Mi smo podolgem času vsi trije skupaj doma. In to cel teden!
Forum je zaprt za komentiranje.