Kaj najprej opazite na
…njej ali njemu?
Kaj vas pritegne? Kdaj vam nekdo postane zanimiv, kdaj vas nekdo privlači?
Kdaj si rečete “to je pa ta pravo!” in vam začne domišljija funkcionirat sto na uro, včasih tudi do te mere, da ne veste več, kaj je res in kaj le utvara?
So to morda lasje, barva oči, mišičasto telo, …
Nekateri stavijo na denar, moč, ugled (po mojem na to zadnje predvsem tisti, ki padajo na uniforme).
Zame ni nobenega dvoma. Privlačijo me sposobni ljudje, in to od kar so mi hormoni začeli delat.
Do konca osnovne šole so me pustili hormončki kar lepo na miru. Na srednji pa se je začelo.
Pa da si ne bi mislili, da mi je bil v srednji šoli najbolj všeč najbolj sposoben vrstnik (recimo, tisti sošolec, ki je imel najboljše ocene). O ne. Najprej so prišli na vrsto pevci iz vrha lestvic. Nisem več čisto prepričana kdo (Wham, Duran Duran, Eros Ramazzotti, …lahko tudi kakšen drug, ker sem kasneje itak vse posterje, ki sem jih zbirala iz ravije Bravo ali pa še prej Pionirskega lista, proč pometala).
V prvem letniku so mi bili všeč piflarčki iz četrtega. Napaka, če ste sklepali, da so mi bili tudi v drugem všeč piflarčki iz četrtega. V drugem letniku se mi je zdel najbolj sposoben, pameten,… na naši srednji šoli prav naš razrednik. V tretjem letniku sem se čudila inteligenci našega učitelja fizike. On pa se ni prav nič čudil moji inteligenci in mi je raje kakšno oceno manj prpopal kot več. Se mi zdi, da je bilo tudi njega malo strah, če bi si bila pa zares všeč. V četrtem letniku sem se začela ozirati po fantih iz okolice in fasala prvi ljubezenski ugriz. V vrat, da ne bo pomote.
V tistih časih so fantje po končani srednji šoli odhajali služit vojsko. In s tistim časom so povezane tudi prve boleče izkušnje. Kako sem pogrešala družbo, sošolce. Takrat še ni bilo mobitelov, neta,… O, smo si pa pisali dolga pisma. Jaz najraje kar med predavanji na faxu. Jasno, najbolj všeč mi je bil spet tisti, ki je bil najbolj vešč pisanja. Zdaj bi rekla nakladač. Prej je bil pa zame pesnik.
Pa ni dolgo trajalo. Kmalu sem na faxu opazila enega, ki je raztural še bolj kot jaz. Opa. V mojih očeh se je spet zaiskrilo. Še en sposoben.
Potem se mi je to še večkrat dogajalo. na Krvavcu mi je na primer najbolj všeč tisti, ki najbolje vijuga. Na plesišču takoj opazim tistega, ki ima v nogah ritem. V pevskem zboru tistega, ki najlepše in najglasnejše poje. Na cesti tistega, ki se vozi z najdražjim avtom. Na morju tistega, ki zna smučat na vodi, jadrat in plavat kravl na tak način, da ne izgleda, da se bo glih zdaj utopil. Pa še bi lahko nadaljevala.
Evo, to je bil šele uvod. Zdaj pa v čem je point tega pisanja.
Ne dolgo tega (recimo manj kot mesec nazaj) sem na netu iskala neke podatke za moj seminar, ki mimogrede povedano, od tistega dneva dalje ni napredoval niti za eno stran. Zaostanek takšen, da je joj. Po naključju sem namreč odkrila med.over.net.. In se začvekala. Ideja se mi je zdela super. Anonimni forumi. Že res, da glih vsega kar ti pade na pamet, ne moreš napisat, anonimnost gor ali dol, pa vendar. In brez izkušenj me je takoj posrkalo.
Da bi kaj iskala? Prav nič. Čvek. Tiste stvari, ki jih ne upam premlevat na štiri oči z nikomer, ali čisto vsakdanje stvari z drugega zornega kota.
Vendar hormončki… Ugotovila sem novo področje, kjer so nekateri spet bolj sposobni od drugih. Zanimivo. Najbolj všeč na tem forumu mi je največje gobezdalo (pa to sploh ne v negativnem smislu, ker je zame gobezdanje na forumu pač sposobnost), čeprav nič ne vem, kako kaj s sposobnostmi na drugih področjih.
In to je tudi glavna razlika.
Za mojega učitelja fizike je bilo popolnoma jasno, da je glavni v šoli, drugače pa čisti tepec. Razen črnih teles (fizikalni pojem, da ne bi kdo mislil, da ga obtožujem, da so mu bile črnke všeč), ga ni zanimalo nič. Nobene druge sposobnosti ni imel, no vsaj take, ki bi mene zanimala. In so se hormončki umirili. In je domišljija nehala kvačkat.
Na netu veljajo drugačni zakoni. Ker ne veš, te privlači to, kaj vse bi pa lahko bilo. Mogoče pa prav zdaj zamujam življensko priložnost? Malo adrenalina v žilah. Malo hazarderskega duha. To je vse kar potrebuješ. Da te odnese. Da začneš štrikat. Virtualno znam jaz štrikat takšne lepe vzorce, brez ene napake, brez ene pomankljivosti.
Zato pa na netu ne iščem nič. Zato, ker ne petljam virtualnega in relanega. Če v realnem skoraj ne more biti vse popolno, je v virtualnem lahko. Popolen prijatelj v realnem? Hmm, eni imajo tako srečo. V virtualnem? Ja, seveda. Prijateljstvo med moškim in žensko v realnem? Spet hmm… V virtualnem? Ja. Ker me glih eno figo briga, kakšen zgleda in kaj počne moj gobezdač realno.
Sem nametala kar nekaj iztočnic. Deževna nedelja pač.
Kaj pa vi pravite? Kakšna so vaša pričakovanja, ko surfate po netu? Zakaj vas net privlači? Kdo in kaj in zakaj vas privlači, v realnem in virtualnem?
In predvsem, bi bila zelo vesela, da bi mi kdo napisal, da se motim, da je svojo ljubezen spoznal prek čveka in da sta skupaj srečna že tri leta.
Najprej opazim obraz, predvsem oči. Če ima globoke rjave očke, sem že adijo:-) Pa lep nasmeh seveda.
Kar me pa potem ali dokončno pritegne ali pa odtegne, je pa pogovor z njim, inteligenca, splošna razgledanost, ljubezen do živali, smisel za humor ter nežnost in hkrati divjost. Ampak, če ima vse to pa kadi ali pa sploh, če pije, ga ne pogledam več.
Kar se pa neta tiče pa: oh nas poznam kar veliko, ki smo se tako ali drugače zaljubljali preko neta in trajajo zveze že leta in leta. Vendar nismo šli na net zato, da bi iskali partnerja, se pač zgodi:-)
roke, lepe, negovane, lahko mi je tip še tako všeč, pa pogledam roke in niam akih ta pravih prstkov, pa me kar mine in zobki, lepi, malo nepravilni a snežno beli (ne umetni seveda hihi). temni, s temnimi očkami,… a to je že nadaljevanje,… seveda pa me ob zunanjosti potegne glavca, pa da ne bo pomote, tista ta prava, :-)))) da zna mislit s svojo glavo, da je razgledan in se mu jezik ne zapleta…
Inteligenca + sproščen + smisel za humor in nekaj na obrazu…. ne vem, nekaj… morda včasih le ustnice, le brazgotina, le zobje, le pogled…. Za živet pa se te stvari malce izpridijo, če jih ne podpira čustvena inteligenca, obzirnost, smisel za skupnost, sposobnost postoriti kakšna opravila po bajti :)) itd… Inteligenten moški kaj kmalu postane konkurenca, sproščeni prdijo tudi tam kjer je najmanj treba, smisel za humor pa preide tudi v vode, kjer bi se bilo potrebno kdaj pa kdaj resno pogovriti ali pa ratajo skrajno sarkastični. Obraznih značilnosti se pa itak navadiš. Zato se mi zdi za resno zvezo pogledat tudi malce v zakulisje.
js sm tut svojga spoznala prek neta, skupi 2 leti in mislim, da zna trajati se kar nekaj casa… pa poznam vsaj se 2 para, ki sta se spoznala na isti nacin:)
kaj mi je vsec na tipih? najprej je itak videz… visok in temen ali pa malo manjsi in z daljimi lasmi… upornik:) lepe poteze obraza, oci, postava, ki pa ni nujno popolna, neka naravna inteligenca, razgledanost, sproscenost, pa da je za zur:)
Hej, enax,
nisem se oglasila zaradi tvojega vprašanja, čeprav me tema zanima, pač pa zato, da te pohvalim, ker imaš blazno všečen stil pisanja. Sem se prav nasmejala, priznam. Pa mi tega ne smeš zamerit. Smeh in posmeh ni eno in isto. Punca, zabavna si in nič čudnega, da si zavrtela največjega gobezdača.
Vedno več zgodb poznam, ko sta se dva našla na netu. Celo sama sem začela pisat eno, pa se je na žalost zadnje poglavje malo prekmalu zapisalo… Nič zato, gremo naprej, bogatejši za izkušnjo več…
Drži se, le pazi, da te ne potegne preveč…
Simpatičnost in dolg jezik je tisto kar me pri tipu pritegne…da je zgovorn, da si upa povedat kar misli, da me nasmeje…pa tiste simpa luknjice ko se smeji pa svetleče učke zravn…i’m gettin soft 🙂 U bistvu mimika mi je ful zanimiva, tko vsak se mi zdi ma ene svoje poteze ki so lahk ubijalsko kjut 🙂
Kar se pa videza tiče..pa temnejši tipi s črnimi laskami pa temnimi učki…pa majhen ritkič…tak kompakten k breskvica za zagrizt, pa tko da ma športn telešček :))
Forum pa tko…zanimivi so mi ljudje ki so duhovito-pametni 🙂 Taki ki znajo dost povedat, pa se jim zravn lahko najbolj nasmejim…všeč so mi moški, ki majo dobre argumente in so izziv..da te znajo na kurjenje zabit (ampak ne na nesramen način, pač pa tko da sm sam tih pa se smejim) oz. taki ki te znajo izzvat nazaj —> to velja isto v realnosti..
Hm, bejbi, iz tegale se da razbrati edino to, da imaš še kakšen problem več, kot povprečen net-addict… (a j dost d-jev?). S temle je tko kt z vsako drogo – rabš zmer večje al pa močnejše doze, če ne rata dolgočasn. He, he, ko začneš mešat realnost z virtualnostjo, takrat šele rata adrenalinsko… :))) Kdor ni probal, nima pojma… Se bom pa vzdržal komentarja, kolk je to pametno… 😛
Opažam pa, da ima veliko ljudi enake probleme – veliko preveč so kritični do drugih, pa precej premalo do sebe. Ko (če) se enkrat tega zaveš, si že na dobri poti…
Mislim, me kar zvije od smeha, ko prebiram tele vaše pobožne sanje o vaših princih na belih konjih in jih primerjam s sliko v realnosti. Ma to je stokrat bolj odpuljeno, kot vaše seksualne fantazije! Punce, pa taki tipi, kot si jih ve slikate v sanjah, so trije al pa štirje na svetu. Pa še tisti blefirajo… :))) Kaj je na vas tako neznansko in nezadržno enkratnega, da bi vas kak tak sploh povohal?
Hja, in ker takih ne zanimate, ker jih nimate zakaj, se slej ko prej, ko ste ravno prav mokre, obesite na prvega cepca, ki je tisti trenutek pri roki… Potem pa beremo dolge, solzne, nesrečne in nevemkakšneše štorije po temle in po sosednjih forumih…
Postavite se pred ogledalo (mislim tako dobesedno kot v prenesenem pomenu) in se brez lažnega narcizma ocenite. In potem poiščite svojo moško različico. Pa bo šlo, brez joka, solz, razbitih družin in nesrečnih otrok…
To je point vsega – pa naj bo virtualno ali realno. Edina razlika je, da lahko ugasnem mašino in grem na pir, no ja, pa saj v realnem svetu tudi lahko naredim kaj podobnega – če le nisem pregloboko zavozil…
Ti, enax, si pa ne preveč laskat. No ja, pa saj veš, kaj mislim. Jaz vsaki in vsakomur odgovorim na melj. Mislim, tistim normalnim… Sem pač internetno gobezdalo, pa v resnici tudi nisem kaj dosti boljši.
Najprej definitivno opazim oci..svetle..modre..zelene..mmm…potem cel obraz (ja tud zobje so pomembni) in pa definitivno roke. Postava in druge zadeve pridejo sele kasneje.
Kar se pa tice virtuale in realnega zivljenja sm jaz to posteno zmixala skupaj..poznam ogromno ljudi z neta in z nekaterimi se ze vec let druzimo tudo v relanem zivljenju. Na netu je tko kot povsod nekaj dobrih ljudi in nekaj slabih.Zgodilo se mi je tudi da me je en ze prek neta zmesal potem v rl pa se bolj ampak sva ostala samo prijatelja.
Morm rect da sm velik ljudi spoznala prek neta in da sm se tud velik naucila..na splosno o ljudeh o znacajih in posredno tud kr nekaj o racunalnikih. 😉 Tako da mi ni zal za prechatane urice..ceprov zdej ne chatam vec po spletu okoliscin..sam je ze cas da grem s5 kej tja pogledat. 🙂
Najprej opazim zunanjost seveda ……. in ne čutim nič. Šele ko ga malo bolje spoznam kot osebo se lahko zaljubim v njegove oči, objem, vsak gib in del telesa – in ga ljubim.
enax – besede kot besede so lahko glasilo resnice ali pa laž, nesramna laž, olepšava, ki te zavede, tebe, ki tako občuduješ tiste, kateri znajo obračati besede najbolj elegantno, lahkotno in se z njimi meniš ure in ure brez da bi opazil tek časa, ki si ga porabil samo za besede. Virtualno preživet čas se ne more primerjati s časom ki ga v realnosti preživljaš z nekom. Če mu posvetiš še toliko ur *kvalitetnega pogovora* ga še vedno ne poznaš nič bolje – čemu torej tak klepet? Strah pred pristnimi stiki, lažje razkrivanje skrivnost ….. vsak potrebuje nekoga, ki mu lahko pove to – vendar je neumnost zaupati neznancu, še prijatelj te lahko izda ker ne vidiš v njegovo/njeno srce ….. nekdo, kateremu nisi mar še toliko lažje.
Ne bodi tako prehitro zaljubljena 🙂 sposobni so tudi tisti ki niso najbolj spretni v besedah …. zato ne zapravljaj časa virtualno
… za konkreten primer ti dam lahko meni zelo ljubo osebo, ki je prvi bolj osebni stik z mano začela prek zelo štorastega maila, s kupom pravopisnih napak in opravičilom če me slučajno moti …. pa sem z njim bolj srečna kot z nekom ki bi obvladal zanimivo pisanje v 0 …. ni vse tako kot izgleda na 1. pogled …
podravček
Pravzaprav sem danes kar presenečena, ker nisem pričakovala nobenega odziva. Pa vendar…hmm, zdaj pa res ne vem kdo si laska…res ne vem iz česa si izluščil, da si prav ti tisto internetno gobezdalo.
Vsega kar napišem tudi ni treba dobesedno in čist zares vzet. Ker je večina namenjena potenciranju dramskega učinka…saj veš, da se pač dobro sliši.
Iz tvojega posta pa se da med drugim razbrat, da ti gre zelo na živce, če se ženske pogovarjajo, kaj na moškem jim je všeč, zaradi česa je pač nekdo za nekoga princ na belem konju…zanimivo, ker ženske poslušamo tovrstne pogovore med moškimi kar naprej, pa še nobena ni zabrusla nazaj, npr. v stilu “dedci kaj bi radi, poglejte si naprej vaše napihnjene trebuhe al pa plešaste glave, pol pa komentirajte”.
Pa si res res in še enkrat čist res nisem želela takšne debate. Izmenjava mnenj ja, vendar ne na žaljiv način. Če sem te užalila, se opravičujem. Se bom v prihodnje držala tvojega navodila – raje o spolnih fantazijah.
A ja. mailov pa po večini ne berem. Mal počakam in če noben po telefonu ne teži, sklepam da ni bilo nič nujnega in vse skup zbrišem.
Saj ne vem…se mi zdi že mal butasto…pa naj bo…še zadnjič
Ma kakšna ljubezen. Vse skupaj naj bi izvenelo v tem smilu, da tudi mene privlačijo različni ljudje v različnih situacijah, na primer gobezdala na netu.
In prav to zadnje se mi zdi še najbolj neprimeren način za spoznavanje partnerjev. In sem pričakovala, da se sploh noben ne bo prijavil in potrdil, da to funkcionira. Tko bi to moglo namreč bit.
Pa še enkrat, pol bo pa res že čas, da se spokam.
Na netu ne iščem nič. In tud slučajno nič ne more ratat. Ker tud slučajno ne nameravam nič najt.
Hm… sem si pogledal napihnjen trebuh in plešasto glavo… Hja, če to to… A ma kdo mail od Claudie Schiffer? (a sm prov napisu?)
Drgač pa, po naključju vse skup mal sovpada… 😛 Hm… kdo je užaljen? Jaz vsekakor ne, to sem ti enkrat že napisal. Če bi bil užaljen vsakič, ko nekdo napiše nekaj provokativnega, bi že deset let nazaj pregriznil kabel… :)))
Tko je to bejbi, kdor provocira, sprovocira. Ksiht se z veseljem pusti. Če ne, ne bi blo debat.
Forum je zaprt za komentiranje.