Tolažba…

Šla sva narazen-pa saj ne, da bi bil on človek, s katerim bi si želela preživeti vse življenje-v razmerju-če bi se temu lahko sploh tako reklo sem se spustila malo iz tega, ker sem si res želela že spet imeti fanta-ga nisem imela kar ene 3 leta do sedaj-naletela vedno na same avanturiste ali pa take, ki še niso imeli pospravljene preteklosti oziroma mi ni bil noben tip dovolj všeč. Po drugi strani pa sem oseba-osebni problemi-ki imam ves čas občutek, da si ne zaslužim kakšnega uredu fanta.In posem sem se na nek način zaljubila v človeka, polnega problemov, ki ne zna izražat čustev, ki sploh ne zna reč kaj lepega, ki je nezdovoljen s sabo in…kot * na I-ki ima probleme z ustajvojsko svojega ta spodnga prjatučka.In sama sebe ne razumem-kako sem bila lahko zaljubljena vanj-ker me je ogromno stvari motilo na njem,a sem mislila , da bo vse to minilo, da se bo unesel-me stupid naive girl!No, da ne bom natvezila cele povestice o crvenoj kapici in volkiču, v glavnem- fant mi je deloval še do pred kratkim precej zaljubljen, tudi obnašal se je tako, ko me je zasul s poljubčki me je vedno objel tako močno, da nisem mogla da dišem… In potem, kar naenkrat-izogibanje, laži in na koncu, da ni bil zaljubljen vame, pa da je videl, da sama nisem zadovoljn z njim-saj to je res.
Ne vem ,ni mi jasno, da počneš stvari, kot da si zaljubljen, greš z osebo za en teden na počitnice in si z njo 24h na dan cel teden-se obnašaš čist zaljubljeno, potem pa ko prideš nazaj pa kot bi se vse precej spremenilo-en teden si še “zaljubljen” potem pa kar nič več.
Zdaj ko je vsega konec, se tolažim s tem, da mogoče pa je bil majčkeno zaljubljen vame, samo je tudi sam prišel do tega, da sama nisem srečna in zadovoljna z njim in da to nikamor ne pelje…Vem pa tudi, da je verjetno njega nekaj stvari motilo na meni, pa mi ni hotel povedati, kaj, rekel je edino, da naj se ne sekiram, ker sem prav uredu punca-ne vem je mislil resno ali ne…Zdaj sem sama osamljena, žalostna, najhuje pa je, da kar naprej samo razmišljam, kaj je narobe vse z mano, da se ponavadi skoraj noben fant, ki se jaz zaljubim vanj ne zaljubi vame. Ne vem-polna sem nekih kontradikcij-vem spucat moram pri sebi, drugače bom dobila spet kakšen problematičen paket tipa v naslendji pošiljki…
Fantej/moški,ali ste bili vi kdaj v takšni situaciji, ko ste končali zvezo, ker ste se česa ustrašli, ugotovili da to ne pelje nikamor, pa čeprav ste v bistvu bili malo zaljubljeni???
Ja, tole je postal spet roman, čeprav nisem hotela-sem mogla malo svoja čustva izlit na tipke…
Želim vam čimveč obojestranske ljubezni in čimmanj zaritih nožev v srčka, ker to res hudo boli… :,-(

Jest tega še nisem naredu, se je pa moja bivša za to odločila… na žalost…

Solzica, ti si najbrž še mlada. Prebolela boš to ljubezen in morda še kakšno podobno neustrezno. Pa ne iskat napak na sebi, ker jih nimaš. Včasih je pač tako, da si zelo želimo veze, pa čeprav partner ni čisto pravi, kot si sama ugotovila. Se pa tako neujemanje začuti, slej ko prej.

Oglasila sem se ti, ker sem podobno situacijo doživela pred letom dni in me je prevzelo, kako natančno si to opisala:)

Ti želim veliko sreče v prihodnje.

Hvala, Samostojna za spodbudo! Ja,sem in nisem več tako mlada (27)in sem že kar nekajkrat doživela boleč konec,včasih imam občutek, kot da vedno privlačim nek podoben vzorec tipov, s katerimi na dolgi rok potem ne klapa.Pa saj vem zakaj-ker se premalo cenim,čeprav mi je že zelo veliko ljudi reklo ,da sem fejst punca, sam velikokrat kar ne morem tega sprejet.Se bom morala vzet v roke in to pošlihtat pri sebi, potem bo pa verjetno tud ta pravi mimo prišel…
In ti si potem našla svojega mr.Right?
čimveč sončka, čeprav nad oblaki

Ojla!

Če hočeš izvedeti kaj več o tem, kakšni moški so ti všeč in zakaj ter kako se spremeniti, da ti bodo všeč drugačni moški – preberi knjigo Najina Ljubezen (Harville Hendrix). Vredno ogleda in branja!!

Lp