Kaj v življenju res pogrešate?
OK najprej morem povedat kaj se je včeraj zgodilo… Sem bila zmenjena z očetom, ki ga vidim enkrat na leto po 15 minut, pa ne po svoji krivdi. Imela sem izpit, po tem sem se slišala z očetom, da se dobiva po predavanjih. Ker smo rpedčasno končali sem šla vmes na obisk k teti, ki je klicala strica in ugotovila, da mojega očeta ni tam, kjer bi moral bit, moral bi pa pomagat stari mami in atu pri nekih opravilih… Je pa šel s kolegom. In sem že vedela, kolk je ura… Kličem- nedosegljiv… Mine dve uri od tega, ko sva bila zmenjena, kličem še enkrat, se ne oglasi. Kličem s tetinga telefona, ker nima njene številke, se oglasi in se mi zlaže, da mu ni zvonil telefon. Itak, da mi ej poču film, in to je tk redko, da je pol kr mal hudo, sploh pa moj oče tega ni vajen od mene, ker se tako malo vidiva, pa po telefonu ne razčiščujem stvari. OK, v redu, mi reče naj pridem domov pa ga počakam, ekr pride takoj. Itak se je slišalo, da je pijan. Čakam pol utre na mrazu zunaj pred hišo, ker nisem hotela zbudit stare mame, njega ni.. Kličem prvič,se ne oglasi. Pol pa kr naenkrat en klic kr ena številka in kr en tip men začne neki težit, da nej pridem hm ja neki v eno gostilno :))) Ker je menda moj oče zraven nejga. In mu sam rečem, nej si ne želi tega… Sam ker je izzival… Sem pač šla tja, po opisu ni blo težko najt in itak, najdem nejga pa še mojga očeta za šankom, koma, pa vsak en poln pir pred sabo. Po mojem je itak ono kelnerco kap, ko sem prišla čez vrata, pač cela v usnju, pa z našitki, zarad česar me itak vsi čudno gledajo, ker si verjetno msilijo, da sem najmanj pripadnica ene hude tolpe, ko se sam strelajo :))) Njen izraz na obrazu, nisem še videla kej takega :)) Ker sem sam stopla za šank, brez da bi koga pozdravila, in sem jima zlila vse kar sta mela v umivalnik. OK ne vem, sem nekak sklepala da je tist taprav tip k me je klicu… lahk bi bil tud kdo drug, ups… no sreča, da je bil rpavi… Njej sem pa zagrozila, da če ne ve, da se vinjenim osebam ne toči alkohola, po mojem je itak mislila, da jo bom na steno prbila, sam sem se ji opravičila, ker se mi je v bistvu zasmilila, ker ni nič kriva… pa tiek nisem bila jezna zarad nje, tud če se ji je tist trenutek zdelo… Poleg tega da vem, kako nehvaležno delo je delo za šankom. In pol me njegov mlajši kolega miri (mami sem doma rekla, da zgleda mu je moj fotr mentor, ker mu nu blo videt da bi mel več kot 23 let, ulit pa glih tolk k on…) in me vabi naj spijem nekaj. In pol sem ju jaz povabila naj nekaj spijeta, sam itak da brez alkoholnega… In je začel on tip naštevat ene light piva, kto da ne vem, da ma to tud alkohol in kot da mi nikol v življenju ni blo treba nč delat pa razmišljat… V glavenm mojga fotra je blo tok sram…. In po mojem bi ga blo očitno še bolj, če bi si naročil en sok in bi ga mogel spit pred lastno hčerko. Še sreča, sem se pol spravla na onga tipa, ko me je začel na kolenih prosit če lahk sam še en pir spije… Tk, da sem mu rekla, da nej se ne obnaša kto da je slučajn moj tip, ker je že zgledal, kot da sem prišla zarad njega :))) V glavnem vsi okol so že aml neumn gledal… xtrm pa itak ko dobi veselje… No tk da pol smo šli raj domov, in sem naročila taxi, tip je rekel če ga plejem z motorjem, sam ker jaz nobenga v takem stanju ne vozim… še rpedenj sta šla se vsedla, reče tip da greta nekam v en… hm en drug lokal, in se je zgodil pač to, da je mogu it moj fotr peš domov :)))) , on tip pa s taksijem, pa še taxi je nazaj prpelu pa mi je pršu povedat, da ga je dostavu tja ko je treba, pa mi ej dal telefonsko, ap še zastonj me je hotu peljat domov (20 km ura je bila 2 zjutraj, mrzlo ful, jaz pa z motorjem) :))) Pa še eni so tam stali, ko so bli že rpej v lokalu, smo se začel pogovarjat in so zgledal tk čist OK, smo si izmenjal telefonske in evo nova poznanstva…V glavnem, v vsaki stvari nekaj dobrega. Me je pa rezjezil fotr, k se je neki hvalu pol svojmu kolegu, kk sem js v redu, pa kaj sem že vse dosegla v življenju, pa dddd kot da ga kej briga, itak ni mel on nič pri tem, niti mama. In mi je itak vseen. Vseen mi ej tud, če se kje raztreščim sred noči al pa pozimi z motorjem al pa kakorkol, in sam nej kdo od njiju reče, da bi mu blo žal, k je to največja laž. Ker če kje bluzim okol ponoč, sigurn ne zarad sebe, ampak so to vedno take situacije, ko ni druge rešitve. Edini, ki se trudi pomagat, ap k pokaže da mu ni vseen, je moj fant. Aja, ker je vprašanje, kaj najbolj pogrešate v živlejnju, da povem še jaz- družino. In vem,d as e to nikol en bo uresničilo, trenutki, kos i skupaj za božič, ap polno otrok, ap stare mame, ap tete, pa sestrične… Moj je že pa mal prestar za to, da bi blo sploh možno, da se uresniči, sploh pa želja ni direkt vezana na to, da bi jaz imela otroke, amapk na to, da bi jaz imela starše. V bistvu se pa itak počutim kot znagovalka, in si pač mislim, da mi ej pač bila dodeljena taka vloga, ker je pa res, da naj bo karkol, ko men na konc vedno vse uspe ureničit. Se pravi ni mi nič žal, sam včasih se spomnim… Ok zdej pa ve 🙂
Pomoje boš vedno potihem hrepenela po starševski ljubezni. Moj oče je sicer fizično bil prisoten (kao hranilec družine), vendar pa je manjkalo njegovo čustveno udejstvovanje. Kaj pomeni imeti očeta zasvojenega z alkoholom pa sem videla pri bivšem fantu. Po eni strani je naravno, da otrok ostane lojalen staršem, pa če so še tako slabi. Kot otrok tako preživi, ker si z prilagoditvijo zagotovi preživetje. Zato pa nas ti občutki velikokrat ovirajo, ko odrastemo. Pravijo, da moramo odpustiti staršem, dojeti, da so nam dali pač toliko, kolikor so imeli (nič več, nič manj). Hkrati pa poiskati prestrašenega otroka v sebi in mu sami dati tisto, kar mu manjka. Dolgo sem imela občutek krivde, ker sem do očeta imela tak distanciran odnos. Velikokrat sem poskusila mu povedati, kaj si želim od njega, pa ni dojel. Potem pa še to, kako si odpustiti, da si postal nekaj drugega, kot pa je pričakoval on? Kot sem že omenila prej – sama moraš poskrbeti zase (se pohvaliti, potolažiti, ljubiti). Temu se reče čustvena osamosvojitev.
Pogrešam našo družino,
Pogrešam mamo, ki mi je umrla pred desetimi leti,
pogrešam očeta, ki sem ga izgubila ko se je poročil z 13 let mlajšo žensko, katera mu direigira sleherni korak v življenju, tako da ne sme še do lastnih otrok,
pogrešam brata, ki ne najde miru in tava od punce do punce ter živi na robu zakona,
POGREŠAM NEKOGA, KI BI MI BIL BLIZU KO MI JE TEŽKO.
Forum je zaprt za komentiranje.