VERA?
Lep pozdravcek!
Zanima me kako se razumete z starsi vasih partnerjev tisti pari, kjer je en partner veren (vsaj bil je prej) drugi pa ne. Kako so vas sprejeli v druzino tiste ki niste verni, koko so gledali na vas. So vas hoteli spreobrnit, so vas slili v kaj. Kaj pa partnerja, so ga kar naenkrat zaceli grdo gledat kaj je to pripeljal v hiso?
Moja tašča je verna, k maši gre ponavadi kadar so kakšni prazniki. Od začetka je imela pribliske in na vsak način je hotela mene spreobrnit. Vendar se ji nisem pustila. Moj mož ne hodi v cerker, ker se mu to zdi izguba časa. Poročila sva se civilno, čeprav je cela njegova družina verna. Tašči sva tudi povedala, da otrok ne misliva krstit in tudi k verouku ne bodo hodili, razen, če si bodo to sami želeli. Ker je videla, da ne more z glavo skozi zid je pač nehala težit, tako da imamo sedaj mir.
Ja pri nas je blo veliko prahu okol tega, da bi blo fajn, če bi šla tut jaz kdaj v cerkev, pa otroka še vedno niste krstili, …No cela drama se je dogajala glede veruka, ki ga moj otrok noče obiskovati in še in še bi lahko naštevala. Verjetno bi jim bila bolj pogodu kakšna fanatična, preprosta, skromna, kmečka deklina, ampak žal so dobili mlado, ambiciozno, predrzno, važno in razvajeno smrkljo. Po vrhu je pa še ateistka…:))))
Tašča je verna, pogosto hodi v cerkev. Njen sin, moj mož pa ne in tudi jaz nisem verna, čeprav sem kristjanka; pač ne hodim v cerkev. Tašča ni nikoli “težila” zaradi tega in tudi s tem, da njeni vnuki ne hodijo v cerkev se je sprijaznila. Hvala bogu, je razumna ženska! Jaz spoštujem njo in njeno odločitev , ona pa našo!
In se super razumemo!
Jaz in moj fant sva oba ateista in nobeden od naju ni krščen ali kaj podobnega. Pri meni je tako da nam je ateizem že v družini, oba starša sta ateista, ravno tako pa njuni starši. Mamina družina sicer prihaja iz pravoslavnega okolja, očetova pa iz muslimanskega. Pri fantu je verna samo mama (tipična Dalmatinka), oče(Slovenec) pa ni krščen in je ateist.
Hvaležna sem staršem da so mi dali to možnost da se sama odločim glede vere. Vsiljevanje vere drugim je nekaj najslabšega .
Glede na ustavo je vera pravica vsakega posameznika. V praksi žal ni tako, saj se v imenu otrok velikokrat odločajo starši, pa tudi mlaše polnoletne osebe starš ali stari starši pogosto pripravijo, da pričnejo obiskovati cerkev in cerkvene obrede, v glavnem se seveda uklonijo zaradi ljubega miru.
Osebno poznam precej ljudi, ki so verni, hodijo v cerkev, vendar niti približno ne živijo po krščanskih načelih (lažejo, kradejo, so nemoralni, ne pomagajo drugim v stiski, čeprav bi to brez težav storili, pretepajo ženo in otroke, popivajo, …). Po drugi strani pa poznam posameznike, ki niso verni vendar glede na krščanska merila praktično popolni kristjani, vsaj napram prvi kategoriji “so praktično brez grehov”.
Torej…kaj naj rečem, nekateri potrebujejo cerkev zato, da se bolje počutijo ob vseh svojih grehih, nekateri zato, ker ji pomirja v psihološkem smislu, …, nekateri pa živimo polno življenje tudi brez nje. Moje menje – kakor komu ustreza, je pa nedopustno vršit pritiske na nekoga, da bi hodil v cerkev če mu do tega ni.
LP, AMA
Jaz sem verna, moj moz je ateist. Ko sva bila na tem, da se porociva je moja mama vprasala kako bo s tem (cerkev, cerkvena poroka, vera…) pa sem rekla, da ga ne mislim silit v to, ker je dovolj star, da ve kaj zeli in kaj ne. Jaz grem za praznike k masi, moz gre z menoj (ker ga to zanima kot kultura – in to je vse) ko se “navelica” pa gre ven in me zunaj pocaka, da je konec. Ampak, vse med nama je na prostovoljni bazi. Moja mama se pa tudi ne vtika v to, ker je vedno rekla, da se ne bo vtikala v zivljenje svojih otrok in tega se drzi, mojega moza pa spostuje ze zaradi tega, ker je moj moz in vera ne igra vloge.
Smo pa ze brali, da zna biti tak primer (veren-ateist) izredno problematicen, a ne ateiskta 🙂
lep pozdrav, G.
Forum je zaprt za komentiranje.